palinōdia -ae, f (gr. παλινωδία)
1. ponovljen spev, ponovljena pesem: palinodiam in exitium concinere nostrum Amm. stare pesmi zapeti v našo pogibel.
2. metaf. preklic: palinodiam canere (= gr. παλινωδεῖν) Macr. preklic(ev)ati.
Zadetki iskanja
- Palinūrus -ī, m (Παλινοῦρος) Palinúr
1. Enejev krmar: V., H., Plin., Mel., Luc., Cat.; v besedni igri s πάλιν οὐρεῖν: Mart.
2. po njem imenovan rt v Lukaniji (zdaj Palinuro): L., V. - palla -ae, f
1. do nog segajoča vrhnja halja, gubasta halja, gubast plašč rimskih dam, ki so ga nosile vrh stole, kadar so hodile ven, pála: Plin., H., Mart. idr., longae tegmen pallae V.; tudi plašč tragiških igralcev, citrašev, bogov idr.: Corn., Tib., Val. Fl., Stat. idr., pallae repertor Aeschylus H.; v nepravem pomenu spodnja obleka: Circe pallam induta, insuper murato amictu circumvelatur O.
2. zavesa, zastor: cum inter dicentes et audientem palla interesset Sen. ph. - Pallacinē -ēs, f Palacína, neki okoliš v Rimu; od tod adj. Pallacīnus 3 palacínski: balneae Ci. (poleg Flaminijevega cirkusa).
- Palladius -iī, m Paládij, s celim imenom Palladius Rutilius Taurus Aemilianus Paladij Rutilij Taver Emilijan (4. stol. po Kr.), pisec dela o poljedelstvu v 14 knjigah, nadaljevalec Kolumelove tradicije: Cass.
- Pallas -adis in -ados, acc. -ada (Παλλάς) Pálada, vzdevek grške Atene, prenesen na rim., njej sorodno Minervo: H., Pr., Val. Fl., Cl. idr., invitā (iratā) Pallade O. = invitā Minervā (gl. Minerva), Palladis ales O. = sova, Palladis arbor O. = oljka, Palladis ars O. = preja in tkanje; meton.: raptā cum Pallade captus O. s Paladino podobo (paladijem), bacifera Pall., O. oljka; od tod Pallade tingere membra O., infusa Pallade O. z oljem, Pallade conspectā O. Paladino svetišče. Od tod adj. Palladius 3 (Παλλάδιος)
1. Páladin: ramus V. oljčna vejica, corona O. iz oljčnih vejic, latices O. olje, ratis O. = Argo, arx Pr. atenski grad, na katerem so častili Palado, arces O. = Athenae, honores O. prihajajoče, ponujane od Palade; subst. Palladium -iī, n (Παλλάδιον) paládij, z neba padla Paladina podoba v Troji, ki je bila poroštvo obstoja trojanskega kraljestva. Ker Troje ni bilo mogoče zavzeti, dokler je imela ta paladij, sta ga Odisej in Diomed ugrabila. Iz Troje je bil baje premeščen v Rim in je stal v Vestinem svetišču na forumu: Ci., V., O., Plin., Fl. idr.; prim.: locus Vestae, qui Pallada servat et ignem O.
2. apel. umetelen, umetniški, spreten: ars Mart., manus Sil. - Pallās -antis, voc. Pallā: V. (Πάλλας) Palánt
1. Pandionov sin in Minervin oče: Ci., O.
2. kralj v Arkadiji, Evandrov ded ali praded, ustanovitelj arkad(ij)skega mesta Palanteja (Pallanteum): V.
3. Evandrov sin: V.
4. neki osvobojenec cesarja Klavdija: T., Plin. iun.
5. eden od Gigantov: Cl. — Od tod adj.
a) Pallantius 3 (Παλλάντιος) Palántov, palántijski: heros O. = Evander.
b) Pallantēus 3 (Παλλαντεῖος) Palántov, palantéjski: moenia V. = italskega mesta Palantej, v katerem je stoloval Evander; subst. Pallantēum -ēī, n (Παλλαντεῖον) Palantéj, ime mesta
a) v Arkadiji: L., Iust. Fest.
b) v Italiji: V. Pallantes -ium, m Palánti, Palantéjci, preb. italskega Palanteja: Varr.; patron. Pallantias -adis, f (Παλλαντιάς) ali Pallantis -idis in -idos, f (Παλλαντίς) Palantíada, Palántida = Avrora (Zora) kot potomka Giganta Palanta: O.; meton. dan: Pallantide caesus eādem Didius O. - palliātus 3 (pallium)
1. ogrnjen s pálijem (pallium), ogrnjen z grškim plaščem: Suet., Graecus Pl., modo palliatus, modo togatus Ci.
2. meton. grški: fabula palliata Varr. fr. „palijska igra“ (dramska igra, v kateri nastopajo grški liki v grški noši) (naspr. fabula togata), ut illi palliati topiariam facere videantur Ci. kipi v grški noši.
3. metaf. pokrit, shranjen: Val. Fl. - pallidus 3 (pallēre)
1. bled: ora buxo pallidiora O., stellae pallidissimae Plin., nomine in Hectoreo pallida semper eram O. ali palida sedi O. bleda od strahu, pallidus in aliqua Pr., O. bled od ljubezni (do dekleta), smrtno (silno) zaljubljen (v dekle); poseb. o podzemskih stvareh: turba Tib., Ditis regna Lucan.
2. pesn. rumen, olivast, oliven, olivnat, zelenkast (gr. χλωρός): hospes inaurata pallidior statua Cat.
3. meton. (act.) bledeč (od glag. blediti), beleč (od glag. beliti), bledost (bledico), skrbi povzročajoč, pekleč: mors H., cura Mart., aconita Lucan., vina (sc. venenis mixta) Pr.
4. metaf.
a) plesniv: ficus fit pallidior Varr.
b) nakazen, skažen, iznakažen, ostuden, grd: immundo pallida mitra situ Pr., pallida viscera tetra tincta notis Lucan. - palma2 -ae, f (prim. gr. παλάμη, lat. palmus, palmes, palmesco, palmāre, palmāris, palmulāris, palmātus, palmeus, palmōsus idr., stvnem. folma roka)
I.
1. dlan: Iuv., Petr. idr., pugnum fecerat … ; cum autem manum dilataverat, palmae illius similem eloquentiam esse dicebat Ci., surgit et aetherii spectans orientia solis lumina rite cavis undam de flumine palmis sustinet ac talis effundit ad aethera voces V., aliquem palmā concutere Plin. iun., sicut palmae ramique C. dlanaste veje (ἓν διὰ δυοῖν).
2. meton. roka: Pl., Sil., Val. Fl., teneras arcebant vincula palmas V., amplexus altaria palmis O., passis palmis salutem petere C., voces et palmarum intentus Ci.; znova meton. zaušnica, klofuta, „brljuzga“ (v obraz): Vulg., Eccl.
3. metaf.
a) gosja noga: Plin.
b) vêselna lopata: Luc. ap. Non., Vitr., verrentes aequora palmis Cat. —
II.
1. bot. palma: Varr., Iuv., Lucan., Plin., Sil., Suet., Gell., Vulg., Eccl. idr., viridis O., ardua V., stirpibus palmarum alebantur Ci., palma vestibulum inumbret V.
2. meton.
a) palmov sad, datelj: Pers., Plin., mixta rugosis carica palmis O.
b) palmova vejica: Ca.; occ. α) kot metlica: Mart., lapides lutulentā radere palmā H. β) kot znamenje zmage: palmae pretium victoribus V., nobilis H., eodem anno (sc. CCXCII) primum palmae (translato a Graeciā more) victoribus datae L. — Od tod
3. meton.
a) plačilo zmage, zmaga, prednost: Pl., Ter., Iust., Q., Sen. ph. idr., palmam dare, accipere, ferre Ci., Olympiacae praemia palmae V., plurimarum palmarum gladiator Ci. ki je ubil že veliko nasprotnikov, Eliadum palmae equarum V. v Elidi zmagujoče kobile.
b) slava: belli Punici patrati L., palmam (sc. excisae Carthaginis) di tibi reservent Ci.; meton. zmagovalec: subit tertia palma Diores V., ultima restabat palma Sil. še zadnjega je bilo treba premagati. —
III.
1. bot. mladika, veja, poseb. rozga, (nav. palmes): Varr., Plin., Col., palmae cuiusque stipitis L., palmae arborum eminentium Cu.
2. bot. palma, sad nekega egiptovskega drevesa: Plin.
3. bot. palma, neko afriško drevo, ki so ga uporabljali za izdelavo mazil: tudi neki grm v morju: Plin.
4. = parma ščit: Tib. - palmāris1 -e (palma)
I. palmov, poln palm: lucus Amm. —
II.
1. k palmi = k plačilu zmage sodeč, palme = plačila zmage, častne nagrade vreden, izvrsten: illa statua palmaris Ci. óni kip, najvišja častna nagrada, sed illa palmaria (sc. sunt) Ci. to je vredno najvišje častne nagrade.
2. zmagovalen, zmagovit, zmagovalski: dea Ap. ki je v roki imela palmovo vejo. - palmātus 3 (palma)
1. ki ima (ki kaže) podobo roke (dlani): paries Q. (Decl.)
2. palmast = palmasto pisan: lapis Plin.
3. z uvezenimi palmovimi vejicami okrašen: tunica L., toga Mart., vestis Suet., Val. Max.; subst. palmāta -ae f (sc. tunica): Aus.; od tod palmatus consul Hier. v tuniki, okrašeni z uvezenimi palmovimi vejicami. - palmensis (Palmensis) -e (palma) palmov, palmin: ex reliquis autem a supero mari Praetutia atque Ancone nascentia (sc. vina), et quae a palma una forte enata palmensia appellavere Plin.; nav. v zvezi Palmensis ager pálmski okraj, okraj na Picenskem: ager Praetutianus Palmensisque Plin., Siculi et Liburni plurima eius tractus tenuere, in primis Palmensem, Praetutianum Hadrianumque agrum Plin.
- Palmōra -ae, f Palmíra, mesto v Siriji, v sv. pismu stare zaveze Tadmōr, pozneje prestolno mesto palmirskega kraljestva za časa Odenata in njegove soproge Zenodije, eno najsijajnejših mest Vzhoda (zdaj velikanske razvaline pri trgu Tadmor): Plin. — Od tod adj. Palmyrēnus 3 palmírski: Plin.
- pālor -ārī -ātus sum (pandere)
1. razkropiti (razkrapljati) se, posamezno (posamič) ali raznotero pohajati, potikati se, potepati se: agmen palatur per agros L., vagi per agros palantur L., palantur comites T., auxilia totis campis palabuntur T.; večinoma pt. palantes in palati: H., Iust., Lucr., Sil., Val. Fl. idr., vagi, palantes S., vagabuntur et palantes agros vastare S., palantes in agris oppressit L., palatos adgressus L., in quos palatos praedam agentes Postumius … impetum dedit L.; enalaga: terga dabant palantia Teucri (= palantes Teucri) V.
2. bloditi: Plin. iun., Amm., palantes stellae V., palantia sidera Lucr.; metaf.: errare atque viam palantes quaerere vitae Lucr., palantes homines (sc. animi) O. v sodbi omahujoči. - palpātiō -ōnis, f (palpāre)
1. tipanje, otipavanje: tenebrae et palpatio Vulg.
2. božanje, gládenje, dobrikanje: blanditiae et palpatio Cypr., mollis palpatio verborum Cassian.; v pl.: aufer hinc palpationes Pl. - palpebra (palpetra Varr. ) -ae, f (prim. palpitāre)
1. = „utripajoči ud“, trepalnica: Cels., nav. pl.: Lucr., Plin., palpebrae sunt tegumenta oculorum Ci., Regulum resectis palpebris vigilando necaverunt Ci. — Soobl. palpebrum -ī, n: Cael., Non.
2. meton. v pl. lasje ob trepalnicah: Plin. - palpitō -āre -āvī -ātum (frequ. glag. palpārī) trepati, utripati: Suet., cor evulsum palpitat Ci., (sc. lingua resecta) palpitat O., cor sub vulnere palpitans Sen. ph., palpitantibus praecordiis vivitur Sen. ph.; v obscenem pomenu: Iuv.; metaf. (o ognju) vzplapola(va)ti: his arduus ignis palpitat Stat.; pren.: animus palpitans Petr.
- Paltos -ī, m (Πάλτος) Páltos, mesto v Siriji: Plin., Mel.; v gr. obl.: Ci. ep.
- Palūda -ae, f Palúda = „oblečena v vojaški plašč“, Minervin vzdevek: corpore tartarino prognata Paluda virago, cui par imber et ignis, spiritus et gravis terra Enn. ap. Varr., Paluda a paludamentis Varr.