Franja

Cynēus 3 (gr. Κύνειος) Pasji: mare Hyg. (o Helespontu).

Cynicē², adv., gl. Cynicus 3.

Cynthus -ī, m (Κύνϑος) Kint, gora na otoku Delu, slavna kot roj. kraj Apolona in Diane: V., O., Plin. Od tod adj. Cynthius 3 kintski: mons Plin. Subst. Cynthius -iī, m (Κύνϑιος) Kintski (bog), Apolonov vzdevek: V., H., Pr., O. Cynthia -ae, f (Κυνϑία) Kintska (boginja), Dianin vzdevek: H., O., Sen. tr., Lucan.

Cyparissa -ae, f Kiparisa, mesensko mesto: L., Plin. — Soobl. Cyparissus -ī, f Kiparis, ali Cyparissae -ārum, f Kiparise: Mel. — Od tod adj. Cyparissius 3 kipariški, iz Kiparisa: Mel., Plin.

Cȳrēnē -ēs, f: S., Mel., Plin., Sil., Iust., Aug., ali Cȳrēnae -ārum, f: Pl., Ci., N., S. fr., L., Cat. (Κυρῆνη) Kirena (Cirena) ali Kirene (Cirene) (fem. pl.),

I. glavno mesto Kirenske (Cirenske) pokrajine (Cyrenaica provincia) v Libiji, grška naselbina, ustanovil jo je Terjan Bat (Battus) l. 631, znana po trgovini, roj. kraj Kalimaha, Eratostena in Aristipa, tudi kirenska (cirenska) pokrajina (provinca): Mel., Plin. — Od tod adj.

1. Cȳrēnaeus (Κυρηναῖος) kirenski (cirenski): aquae Pr. kirenski (cirenski) studenec (= studenec Muz), iz katerega je pil pesnik Kalimah, urbs (= Cyrene) Sil.; subst. Cȳrēnaeus -ī, m Kirenec (Cirenec), preb. Kirene (Cirene): Aug.; pl. Cȳrēnaeī -ōrum, m Kirenci (Cirenci), preb. Kirene (Cirene): Ci., N., in privrženci kirenske (cirenske) filozofske šole (ki jo je ustanovil Aristip): Ci.

2. Cȳrenaicus 3 (Κυρηναϊκός) kirenajški (cirenajški): ager, finis, Africa Plin., regio Mel. ali provincia Mel., Plin., tudi samo (subst.) Cȳrēnaica -ae, f (Plin.) Kirenajka (Cirenajka), Kirenska (cirenska) pokrajina (provinca), philosophia Ci. ali disciplina Lact. kirenska (cirenska) filozofska šola (ustanovil jo je Aristip); njeni privrženci subst. Cȳrēnaicī -ōrum, m (= Cȳrēnaeī): Ci.

3. Cȳrēnaeicus 3 kirenajški (cirenajški): provincia Mel.; subst. Cȳrēnaeicī -ōrum, m Kirenajki (Cirenajki), preb. kirenske (cirenske) pokrajine: Mel.

4. Cȳrēnēnsis -e kirenski (cirenski): senatus, populares Pl., agri Ci., provincia Dig.; subst. Cȳrēnēnsēs -ium, m Kirenci (Cirenci), preb. Kirene (Cirene): S., Plin., T.; v sg. Cȳrēnēnsis -is, m Kirenec (Cirenec): Aug. —

II. Cȳrēnē -ēs, f Kirena (Cirena),
a) Nimfa, katero je Apolon iz Tesalije prenesel v Libijo, Aristejeva mati; po njej se imenuje kirensko (cirensko) mesto: V., Hyg., Iust.
b) Nimfa, Idmonova mati: Hyg. —

III. studenec v Tesaliji: Serv.

Cyrnos (Cyrnus) -ī, f (Κύρνος) Kirna (Cirna),

1. grško ime otoka Korzike: Sen. ph., Plin. — Soobl. Cyrnē -ēs, f Kirna (Cirna): Serv. — Od tod adj. Cyrnēus (pravilneje menda Cyrnaeus) 3 (Κυρναῖος, Κύρνιος) kirnski (cirnski), korziški: Cl., sic tua Cyrneas fugiant examina taxos V., tellus Ph.

2. otok pri Etoliji: Plin.

Cȳrus -ī, m (Κῦρος, perz. Khuruš = Sonce) Kir,

I. perzijsko moško ime, poseb.

1. Kambizov sin, ustanovitelj perzijskega kraljestva, padel v boju s skitskimi Masageti l. 529 po tridesetletnem kraljevanju: Ci. idr., imenovan tudi Cyrus maior Ap., Lact. Kir starejši.

2. Cyrus minor Kir mlajši, sin Dareja II. Oha ali Nota, brat kralja Artakserksa Mnemona, namestnik v Prednji Aziji, padel l. 401 pri Kunaksah v boju s svojim kraljevskim bratom, katerega je hotel pahniti s prestola: Ci., N.

3. rimski arhitekt v Ciceronovem času: Ci. Od tod adj. Cyrēus 3 (Κύρειος) Kirov = izvirajoč od Kira: ea, quae Cyrea sunt Ci. ep. Kirove stavbe.

4. ime lepega mladeniča: H. (Carmina I, 17, 25 in I, 33, 6).

— II. azijska reka, ki se izliva v Hvalinsko morje: Mel., Plin.

Cytae -ārum, f (Κύται ali ἡ Κύταια) Kite (Cite), mesto v Kolhidi, Medejin roj. kraj: Plin. — Od tod

1. adj. Cytaeus 3 (Κυταῖος) kitski (citski), pesn. = kolhidski: terrae (= Colchis) Val. Fl., Cytaei proceres Val. Fl.; subst. Cytaeī -ōrum, m Kolhijci: Val. Fl.

2. subst.
a) Cytaeis -idis, f (Κυταιΐς) Kičanka (Cičanka), Kolhijka (= čarovnica Medeja): Pr.
b) Cytāīnē -ēs, f (*Κυταΐνη) = Cytaeis: Pr.

Cythnos (Cythnus) -ī, f (Κύϑνος) Kitna (Citna), otok v Kikladih jugovzhodno od Atike, s toplicami: L., O., T. idr. Od tod adj. Cythnius 3 kitenski (citenski), s Kitne (Citne): Timanthes Q.

Cytōrus (Cytōros) -ī, m (Κύτωρος) Kitor (Citor), gorovje v Paflagoniji: Plin., Val. Fl. (z acc. Cytōron), iuvat undantem buxo spectare Cytorum V., Cytore buxifer Cat.; istoimensko mesto ob gorovju: Mel. — Od tod adj.

1. Cytōriacus 3 kitorski (citorski): mons O., pecten O. iz zelenikovine.

2. Cytōrius 3 kitorski (citorski): iugum Cat., montes Plin.

Cyzicos -ī, f: O. (z acc. -on), ali Cyzicus -ī, f: Pr., Fl., ali Cyzicum -ī, n: Mel., Plin.; odvisni skloni z nedoločnim nom.: gen. Cyzici S. fr., acc. Cyzicum Ci., L., S. fr., Vell.; (Κύζικος) Kizik (Cizik), mesto ob južnem obrežju Propontide ob zemeljski ožini, ki veže polotok (Cyzicus) s celino; mesto, ki je slovelo po trgovini in rodovitni okolici, je baje ustanovil neki Cyzicos (-us) Kizik (Cizik), kralj Dolioncev (Dolionēs), Enejev (Aeneus; od tod urbs Aenīdae = Cyzicus: Val. Fl.) sin: Hyg., Mel. — Od tod adj. Cyzicēnus 3 (Κυζικηνός) kiziški (ciziški), iz Kizika (Cizika): Varr. fr., Vitr., Plin.; subst. Cyzicēnī -ōrum, m Kizičani (Cizičani), preb. Kizika (Cizika): Ci., Plin., Suet., T.

Dācī -ōrum, m Daki, Dačani preb. Dakije: C., H., T.; sg. Dācus -ī, m Dak, pri pesnikih večinoma kolekt.: V., H., T. — Od tod adj.

1. Dācicus 3 daški: bellum Plin. iun.; subst. Dācicus -i, m (sc. nummus), v času Domicijana, zmagovalca v daški vojni, kovan daški zlatnik: Iuv.

2. Dāciscus 3 daški: Lact.

3. Dācus 3 daški: Stat.

4. Dācius 3 daški; subst. Dācia -ae, f (sc. terra) Dakija, dežela, ki je obsegala današnjo Romunijo med Donavo in Karpati: T., Plin. iun.

dactylicus 3 (gr. δακτυλικός) daktilski: Ci.

Dācus -i, m in Dācus 3, gl. Dācī.

daemoniacus 3 (gr. *δαιμονιακός) demonski, besji, hudičev: Eccl.; subst. daemoniacus -ī, m od hudiča obseden človek: Eccl.

daemonicus 3 (gr. δαιμονικός) = daemoniacus: Eccl.

Dalmatae (Delmatae) -ārum, m (Δαλμάται) Dalmati(nci), preb. pokrajine Dalmacije: Ci. ep., Vell., T. idr.; atrib.: Dalmatae montes Stat. dalmat(in)ska gorovja. — Od tod subst. Dalmatia (Delmatia) -ae, f (sc. terra; Δαλματία) Dalmacija, pokrajina ob vzhodni obali Jadranskega morja, približno današnja Dalmacija: O., T. idr. Adj. Dalmaticus (Delmaticus) 3 dalmat(in)ski, iz Dalmacije, nad Dalmacijo: Vell., T., Suet., triumphus H. zmagoslavje prokonzula Azinija Poliona nad dalmatinskimi Partinci 25. X. 39. — Kot subst. Dalmatica -ae, f (sc. vestis) dalmatika, neko spodnje oblačilo s kratkimi rokavi, iz bele dalmatinske volne, še dandanes mašno oblačilo katoliških duhovnikov: Cypr., Isid. — Od tod adj. Dalmaticātus 3 v dalmatiko oblečen: Lamp.

Damascus -ī, f (Δαμασκός) Damask, glavno mesto Sirije: Cu., Plin., Stat., Fl., Vulg. — Od tod adj. Damascēnus 3 damaški: Col., Plin., Vulg.; subst.
a) Damascēnī -ōrum, m Damaščani: Mart., civitas Damascenorum (= Damascus) Vulg.
b) Damascēna -ae, f (sc. regio) damaška okolica: Plin., v grški soobl. Damascēnē -ēs, f: Mel.

Danaē -ēs, f (Δανάη) Danaja, hči kralja Akrizija, po grških mitih Perzejeva in Jupitrova mati; Jupiter je v podobi zlatega dežja prišel k njej, ko je bila zaprta v stolpu. Po italski pravljici je prišla, pregnana od očeta, v Italijo, sezidala Ardejo, se omožila s Pilumnom ter mu rodila Davna, Turnovega očeta ali deda: V., H., O., Hyg. idr. — Od tod adj. Danaēius 3 (Δαναήϊος) Danajin: Dan. heros (= Perseus) O., Persis O., volucer Dan. Stat.

Danaus -i, m (Δαναός) Danaj, Belov sin, Egiptov brat, oče 50 hčera, s katerimi je pred bratom zbežal v Grčijo in tam ustanovil Arge: Ci., H., O. idr. — Od tod patronim

1. Danaidae -ārum, m (Δαναΐδαι) Danajci = Grki: Sen. tr.

2. Danaidēs -um, f (Δαναΐδες) Danaide, Danajeve hčere, ki jih je 50 Egiptovih sinov prisililo, da so jih vzele za može, a so jih po Danajevem ukazu v prvi noči pomorile razen ene, Hipermestre, ki je Linceju prizanesla. Zato so bile v podzemeljskem svetu obsojene večno zajemati vodo v preluknjane posode: Hyg., Sen. tr. — Kot adj. Danaus 3 argivski, grški: Danais e classibus unus V.; subst. Danaī -ōrum (-ûm), m Danajci = Grki (poseb. Grki pred Trojo): Ci., Corn., Lucr., V., Pr.