-
circumterminō -āre krog in krog omejiti (omejevati): Aug., Isid.
-
circumterō -ere krog in krog otreti (otirati), pesn. = na gosto stati okrog: hunc iuvenis turba circumterit arta Tib.
-
circumtextus 3 (circum in texere) obtkan: circumtextum velamen acantho V. krog in krog okrašeno; subst. circumtextum -ī, n obtkanje = s tkanim škrlatnim robom okrašeno oblačilo: Varr.
-
circumtinniō -īre naokrog zveneti, doneti, razlegati se: Varr.
-
circumtollō -ere krog in krog vzdigniti (vzdigovati), sne(ma)ti: Cael.
-
circumtonō -āre -tonuī (okrog koga ali česa) grmeti, bučati, vršeti, hrumeti, divjati: quā totum Nereus circumtonat orbem O. (nekateri: circumsonat), hunc circumtonuit gaudens Bellona cruentis H. grmeč okrog njega ga je omamila (svečeniki boginje Belone so si v njenem svetišču, hlineč blaznost, sami zadajali rane z noži; pesnik hoče reči: podoben je blaznim Beloninim svečenikom), c. virum armis, aulam strepitu Sil., montem in undā Cl.
-
circumtōnsus 3 (circum in tondēre) na okroglo ostrižen, obrezan: Varr. ap. Non., Petr., Suet.; pren. izumetničen, pretiran: oratio Sen. ph.
-
circumtorqueō -ēre zasuka(va)ti, obrniti (obračati): aliquem retrorsum Ap.
-
circumtrahō -ere okrog vleči (vlačiti): Cael.
-
circumtueor -ērī okrog gledati, ozirati se: Ap.
-
circumundique, adv., gl. circum.
-
circumungō -ere povsod natreti (natirati): Cael.
-
circumvādō -ere -vāsī (-) od vseh strani obiti, obkoliti (obkoljevati), obda(ja)ti, napasti (napadati), navaliti na koga: Plin., immobiles naves L., Claudium clamoribus turbidis circumvasere T., circumvaditur civitas Amm.; pren.: anceps terror... barbaros circumvasit L. je obšel od vseh strani.
-
circumvagor -ārī potikati se, bloditi, vijugati: Vitr.
-
circumvagus 3 okoli se potikajoč, blodeč, vijugajoč: Prud., Oceanus c. H. obkrožujoč (oblivajoč) zemljo.
-
circumvāllō -āre -āvī -ātum
1. krog in krog z okopom obda(ja)ti, obkoliti (obkoljevati): duas turres constituit, nam circumvallare loci natura prohibebat C., c. Pompeium Ci., hostes L.
2. pren. obda(ja)ti, obkrožiti (obkrožati): Cl., tot res repente circumvallant Ter., c. locum duobus sulcis Col., paradisum igni Lact.
-
circumvectiō -ōnis, f (circumvehere)
1. razvažanje blaga, promet: portorium circumvectionis Ci. prevoznina pri notranjem prometu.
2. krožni obhod, obtok: solis Ci.
-
circumvectō -āre (frequ. glag. circumvehere)
1. okrog voziti, nositi: errantes penates Sil. (o nomadih).
2. večinoma med. circumvector -ārī peljati se, pluti, jezditi okoli: oppida Pl. pluti v mesta, Ligurum oram L. ob ligurskem obrežju krožiti; v tmezi: non ego circum me... vectari rura caballo... narro N. da jezdim po tratah okoli; pren.: singula dum circumvectamur V. zaporedno opisujemo.
-
circumvehor -vehī -vectus sum voziti se okoli, jezditi okoli, objezditi, objadrati: Pl., Auct. b. Alx., navibus circumvecti milites C., circumvehens Peloponnesum N., classe ad Romanum agrum c. L., collibus c. C. po gričih jezdariti, pars (equites) libero spatio circumvecti L., dictator equo circumvectus contemplatusque L. ki je vse objezdil in pregledal, aciem c. Cu. objezditi; pren.: frustra circumvehor omnia verbis V. skušam opisati.
-
circumvēlō -āre ogrniti (ogrinjati): amic-tu O.