Franja

male-suādus 3 (ixpt. male in suādus) slabo svetujoč, zvodljiv, zapeljujoč, zavajajoč: illa hanc corrumpit mulierem malesuada vitilena (po drugih: viti plena) Pl., fames V., interpres Sid., malesuadi pocula succi Paul. Nol.

male-tractātiō -ōnis, f (ixpt. male in tractātiō) slabo ravnanje s kom: Arn.

male-volēns (mali-volēns) -entis (ixpt. malē in velle) zlohoten, zlonameren, hudovoljen, hudoben, nenaklonjen, pokvarjen, sovražen (naspr. benevolens): ingenium Pl., est miserorum ut malevolentes sint Pl.

malevolentia (malivolentia) -ae, f (malevolēns, malivolēns) zlohotnost, zlonamernost, hudovoljnost, hudobija, pokvarjenost, nenaklonjenost, nevoščljivost, zavist(nost), sovraštvo, mržnja, črt: malivolentia et invidia S., malevolentia et obtrectatio Ci., animus nullā in ceteros malevolentiā suffusus Ci. ep.; toda: malevolentia est voluptas ex malo alterius sine emolumento suo Ci. škodoželjnost, zlohotnost, hudobija (v pomenu stoikov).

male-volus (mali-volus) 3 (male oz. malum in velle) zlohoten, zlonameren, hudovoljen, hudoben, nenaklonjen, sovražen, nevoščljiv, zavisten, pokvarjen: Gell., malevoli de me sermones Ci. ep., m. alicui Ci. ep., in aliquem Ci. ep.; subst. malevolus -ī, m zlovoljnik, zlonamernež, zlonamernik, nevoščljivec, zavistnež, pokvarjenec: malevolorum sermunculi Ci., invidi et malevoli Ci.; malevola -ae, f zlovoljnica, zlonamernica, nevoščljivka, zavistnica, pokvarjenka: huius amica, mea inimica et malevola Pl. — Komp. malevolentior -ius, superl. malevolentissimus 3 od adj. malevolēns: malevolentissimae obtrectationes Ci. ep.

Māliacus sinus (κόλπος Μαλιακός) Málijski zaliv v jugozahodni Tesaliji nasproti Evboje, imenovan po Malijcih (Μαλιεῖς, Μηλιεῖς), ob njem živečih prebivalcih (zdaj Zeitunski ali Isdinski zaliv oz. Zeituni): L., Plin., Mel.; tudi dežela, ki leži ob tem zalivu: suis, qui per Maliacum sinum veniebant, occurit L., ducere tum porro in sinum Maliacum coepit L.; od tod ferit amne citato Maliacas Spercheos aquas Lucan. malijsko vodovje = valovje Malijskega zaliva. — Od tod adj. Māliēnsis -e ob Málijskem zalivu ležeč, málijski: ager Maliensis L. (na njem so Termopile). Mālius 3 málijski, Málijskega zaliva: lympha Cat.

mālicorium -iī, n (mālum in corium) lupina granatnega jabolka, margaranova lupina (prim. tudi mālogrānātum): Cels., Plin., Petr.

māli-fer -fera -ferum (mālum in ferre) jabolkonosen, jabolkoroden: et quos maliferae despectant moenia Abellae V.

malīgnitās -ātis, f (malignus)

1. nerodovitnost (trsja): Col. (primerjaj tudi pomene pod št. 2), hudobnost, hudobija, pokvarjenost, zlobnost, zlovoljnost, zlohotnost, zlonamernost, hudovoljnost, nenaklonjenost, zavist, sovraštvo: Pl., Col., Cu., Sen. ph., Val. Max., Suet., Vulg., Prud., adulationi crimen servitutis, malignitati falsa species libertatis inest T., malignitas et livor T., hic pudor malignitatem vicit L.

2. skopost, škrtost, stisnjenost, stiskaštvo, pičlost, bornost, skopa (pičla) razdelitev: malignitatis auctores quaerere L., in purpurā causam tenacitatis video; in auro vero quae malignitas est? L.; s subjektnim gen.: m. matrum L.; z objektnim gen.: m. praedae partitae L., m. conferendi ex privato L.

malīgnus 3, adv. -ē (malus in gīgnere)

1. zloben = slab, neugoden, nerodoviten, jalov, pust: difficiles terrae collesque maligni V. nerod(ovit)ni, malignior terra Plin. iun. manj rodovitna, angustae fauces aditusque maligni V. tesni, zelo zaprti, slabi, ostium Sen. ph. ozka, tellus Stat. slaba, huda pot, lunae lux maligna V. medla.

2. zloben, hud(oben), pokvarjen, malopriden, hudodelski, zavisten, nevoščljiv, sovražen, hudovoljen, zlovoljen, zlohoten, zlonameren, brezbožen, nenaklonjen (naspr. benīgnus): malignum volgus spernere H., malignae leges et invida iura O., malignis oculis spectare V., m. paupertas Mart., sermo Suet., capita malignissima Sen. ph., maligne loqui L. ali dicere Plin. iun., benefacta maligne detrectare O., maligne legere librum Plin. iun., malignius sermonem habere Cu.; tudi škodljiv, kvaren: studia O.

3. pretirano varčen, skop, stisnjen, škrt, neradodaren, pičel, boren, nezadosten, pomanjkljiv, nezadovoljiv, majhen (naspr. largus): fama O., Venus (= concubitus) O., caupones H., ignis Mart., victus Sil., unda Lucan., in laudandis discipulorum dictionibus nec malignus nec effusus Q., laudare maligne H., maligne decernere L., praebere omnia L., maligne praebere commeatūs Iust., ager maligne plebi divisus L., maligne apertus Sen. ph. ali virens Plin. malo, ne posebno, non mihi tam maligne fuit Cat. ni mi šlo tako slabo, malignius alere corpus Sen. ph., malignius plorare aliquem Petr.; metaf. v vedenju mrzel, hladen, nedostopen: maligna multo et magis procax facta est Ter.

mali-loquus (maleloquus) 3 (malum oz. male in loquī) žaljiv, klevetajoč, obrekujoč, opravljajoč, opravljiv, sramoteč, zlogolk, zlogolčen: lingua Hier., Arn.

Mallius 3 Málij(ev), ime rim. rodu. Najbolj znani so

1. Mallius Glancia Malij Glancija, Roscijev prijatelj: Ci. (Pro Sex. Roscio Amerino), L.

2. C. Mallius (tudi Manlius) Gaj Malij (Manlij), Katilinov pristaš: S.

3. Cn. Mallius Maximus Gnej Malij Maksim, konz. l. 105, mož nepoštenega značaja, neuspešen v boju zoper Galce in Kimbre: S.

4. L. Mallius Lucij Malij, prokonzul l. 78 v Onostranski Galiji, poražen v vojni s Sertorijem: C.

malluviae -ārum, f (manus in lavāre) voda za umivanje rok: P. F.

malluvium -iī, n (manus in lavāre) umivalnik, umivalna skleda (za umivanje rok): Fest.

mālō, mālle, māluī (iz ixpt. magis volo > *magsvolo > mavolo (še ohranjene obl. v starejši lat.))

1. raje hoteti, raje z inf. odvisnega glag., prej si izbrati, raje imeti, dajati prednost čemu; abs.: mavis Ci.; z obj. v acc.: O., H., Q., Suet., Lact., qui hoc maluerim Ci., bonos malet Caelius in Ci. ep. bo raje imel za prijatelje, m. leges, ambigua T., quod mallem (kot vrinjeni stavek) O. kar bi rajši videl, kar bi mi bilo ljubše, s quam: Lact., acerbissimum diem malim quam Cinnae dominatum Ci.; drugi člen v abl. comparationis (nam. quam in acc.): H., Ap., armis incruentas condiciones malle T.; pri istem subj. z inf. ali NCI: C., L., H. idr., servire quam pugnare mavult Ci., (sc. Cato) esse quam videri bonus malebat S.; pri spremenjenem subj. z ACI: ut mori mallet quam de his rebus Sullam doceri Ci.; pri istem subj. rabi ACI za poudarek: qui se metui quam amari malunt N., malo me vinci quam vincere Ci., qui se bene mori, quam turpiter vivere maluit L.; redko s finalnim stavkom: Sen. rh., malo non roges Ci., hos mallem secum milites eduxisset Ci., mallem dedisses Cat., mortuom me quam ut id patiar mavelim (= malim) Pl.; včasih pleonast.: Uticae potius quam Romae esse maluisset Ci., potius patriae opes augeri quam regis maluit N., si manere hic sese malint potius quam alio nubere Pl., magis (= potius) malle Ci., Ulp. (Dig.).

2. occ. raje (rajši, bolj) privoščiti komu kaj, bolj naklonjen biti komu: illi omnia malo quam mihi Ci., in hac re malo universae Asiae Ci.

Opomba: Stlat. (ne popolnoma skrč. obl.): māvolō Pl., Ter., māvolunt Naev. fr. ap. Fest., māvelim, -is, -it, -int (= mālim, is itd.) Pl., māvellem (= māllem) Pl., māvolet (= mālet) Pl., māvoluit (= māluit) Petr.; nenavaden fut. I malebit Iul. Val.; pt. pr. mālēns Tert., malentes Hier.

mālobathron in mālobathrum (mālabathrum) -ī, n (izpos. gr. τὸ μαλόβαϑρον, skr. tamālapat(t)ram „list (rastline) tamale“)

1. bot. divji cimet, tamala (Laurus cassia Linn.) ali (po mnenju drugih) bétel (Piper betle Linn.), indijska (po Plin. tudi v Siriji rastoča) samorasla rastl., iz katere so pridobivali dragoceno mazilno olje: Plin., Sid.

2. meton. mazilno olje iz divjega cimeta (ali betela): H., Cels., Plin. — Od tod adj. mālobathrinus 3 (gl. mālobathrinus).

mālogrānāta -ae, f (mālum in grānātum) bot. granatovec: Isid.

malō-grānātum -ī, n (mālum in grānātum) bot. granatno jabolko, granatnica, margarána: Vulg., Hier. (pri Plin.: malum granatum).

mālopē -ēs, f (gr. beseda) bot. slezenovec: maiorem (sc. malvam) Graeci malopem vocant in sativis Plin.

maltha (malta) -ae, f (gr. μάλϑα)

1. (v Samosati) nekakšno kameno olje, morda naravni bitumen ali naravni katran: Plin.

2. iz gašenega apna in svinjske masti narejen klej ali firnež ali kit: Plin.

3. metaf. mehkužnik, mehkužnež: Luc. ap. Non.