Franja

Onchēstus -ī (Ὀγχηστός) Onhést

1. m reka v Tesaliji: L.

2. f mesto v Bojotiji z Neptunovim svetiščem; od tod adj. Onchēstius 3 onhést(ij)ski, iz Onhésta: O.

onomatopoeïa -ae, f (gr. ὀνοματοποιΐα) onomatopéja, onomatopoíja, posnemanje naravnih glasov za dosego posebnega slušnega vtisa in za bolj živo predstavo: Q.; v gr. obl.: Q., Fr.

onus -eris, n (iz *onos; sor. s skr. ánas tovorni voz, gr. ἀνία (eolsko ὀνία) nadloga, težava, ἄνιος, ἀνιαρός nadležen)

1. breme, tovor, naklad, „vozivo“: Pl., O., Plin., Sen. ph., Suet., Vitr. idr., iumentis onera imponere C., naves ad onera transportanda latiores Ci., onera capere posse (o čolnih) L., merces atque onera Ci. blago in tovor, asellus dorso subit onus H.; occ. onus (sc. gravidi) ventris O., Ph. telesni plod, onera ciborum Plin. = onus ventris Mart., Lamp. iztrebki.

2. meton. teža: Cu., tanta onera navium C. tako težke ladje, turris tanti oneris C.

3. metaf.
a) breme, težava, težkoča, težavna (težka) naloga, nadloga, nadležnost: magnitudo oneris T. nadležne, težavne naloge, onus grave et Athenarum et Cratippi Ci. težka naloga s strani Aten in Kratipa, epici carminis onus lyrā sustinere Q., oneri esse alicui S., L. v nadlego biti komu, delati komu nadlego, onus alicui iniungere L. „naprtiti komu breme“, obremeniti koga, mens fert onus tristitiae O., suscipis onus officii Ci., leve est onus beneficii gratia Ci., plus oneris sustuli (sem vzel nase, sem prevzel), quam ferre me posse intellego Ci., unam familiam subisse civitatis onus L., probandi onus Icti. breme = obveza.
b) breme = (huda) davščina, (hudi, visoki) davki, dolgovi, zadolženost, izdatek, stroški: grave onus tributorum C., civitatibus graviora onera iniungebat C. je nalagal hujša bremena, haec onera in dites a pauperibus inclinata L. (davčna) bremena, davki, Ilienses ab omni onere immunes praestare Suet. oprostiti vseh davkov, oneribus premi Ci.; onera bellorum civilium Suet., onera imperatoria, patria Suet., explicare onera Suet. izkopati se iz denarne stiske, znebiti se denarne stiske. — Pomni besedno igro: non honori, sed oneri esse Ci.; prim.: oneratus magis quam honoratus L. (gl. onerō).

opācitās -ātis, f (opācus) senčnost, senca: ramorum Plin., Sen. ph., noctium Plin., arborum T., loci (naspr. apricitas) Iust.; v pl.: opacitates nemorum Aug.

operātiō -ōnis, f (operārī)

1. delanje, delo, opravilo, obrt: quae maxima earum (sc. apum) est operatio tum, cum subolem faciunt Plin., o. erudita, o. sterilis, operationem congruere Plin., operatione et industriā Don., operatio umidae potestatis Vitr.; v pl.: divisiones operationum Vulg.

2. occ.
a) bogoslužna dejavnost, bogoslužno opravilo: privatae feriae vocantur sacrorum propriorum, velut dies natales, operationīs, denecales Fest., o. religiosa Iul. Val.
b) krščanska dobrodelnost, dobrotljivost, usmiljenje: Lact., Prud., Tert.

operor -ārī -ātus sum (opus)

I. intr.

1. ukvarjati se, baviti se, pečati se s čim, opraviti (opravljati) kaj, delo (opravilo) imeti, delati; z dat. commodi: Col., Tib., Icti. idr., scholae operatus Q., studiis Dianae O., suboles liberalibus studiis operata T., connubiis arvisque novis operata iuventus V. s sklepanjem zakonov in razdelitvijo zemljišč, miles caedendis materiis operatus T. s sečnjo stavbnega lesa; z in z abl.: in agro Icti., in cute curandā H., in excolendo iure amicitiae Val. Max.; abs.: seniores intus operantur Plin.; subst. operantes graditelji utrdb, okopov, okopniki: operantium clamor T.; operati rudarji: rimae … opprimunt operatos Plin.

2. occ. kot relig. t.t. opravljati kako bogoslužno opravilo, darovati, opravljati daritev, žrtvovati, božanstvu služiti: Tib., Sil., Afr. ap. Non., Non., Lact. idr., Cynthia iam noctes est operata decem Pr., sacris operatus L., superstitionibus L. opravljati praznoverske običaje, Libero patri Cu., iustis operata divis H., sacra refer Cereri latis operatus in herbis V., aliis (sc. prodigiis) procurandis prope tota civitas operata fuit L. s spravnimi daritvami drugih (nesrečnih znamenj) so imeli opravek skoraj vsi državljani, skoraj vsi državljani so opravljali pokoro, operatus in arvis V. žrtvujoč po lokah, vidit se operatum T. videl se je (v snu) žrtvujočega; od tod darovati = vbogajme da(ja)ti, da(ja)ti miloščino, podariti (podarjati): Cypr. idr. Eccl.

3. metaf. (o neživih stvareh) delovati, učinkovati: quod (sc. venenum) cum minus operaretur Lamp., pactum non debere ad sui dispendium operari Cod. I. —

II. trans.

1. obdelovati: quanti operantur terram et exercent vomere Hier.

2. izdel(ov)ati, (na)pisati: Graecam scripturam Aug.

3. vršiti, izvršiti (izvrševati), storiti (delati), zakriviti: iustitiam Lact., scelus Vulg., miracula Ambr. — Od tod

1. adj. pt. pr. operāns -antis v komp. in superl. (z adv. v komp. operantius) delujoč, dejaven, učinkovit: bonitas operantior Tert., operantius esse sinapi tritum Cael., clysteres operantissimi Cael., aridas vaporationes operantius mederi quam cataplasmata Cael.

2. adj. pt. pf. operātus 3 v komp. delujoč, dejaven, močan: operatior fallaciae vir Tert.

Ophir, indecl. Ófir, dežela v južni Arabiji: Vulg. — Od tod adj. Ophirius 3 ófirski, iz Ófira: Plin.

ophītēs¹ -ae, m (ὀφίτης) ofít, vrsta marmorja s kačastimi lisami, najbrž naš serpentín, starejše káčnik: Plin., Lucan., Stat.; v pl.: Mart.

opi-fex -icis, m in f (opus in facere)

1. „delotvornik“, izdelovalec (izdelovalka), delavec (delavka), ustvarjalec (ustvarjalka), stvarnik (stvarnica); večinoma atrib.: carinae H. (o Evropi), deus o. mundi Ci., rerum O. stvarnik vsemirja (sveta, vesolja), natura Plin. ustvarjajoča, tvorna, ustvarjalna, silvestres apes opifices magis Varr. so bolj delavne; o stvareh: sanguis ille opifex Gell. tista redilna snov, o. calor Lact., splendor o. Ap., fraus fallendi versuta o. Prud.; metaf.: o. verborum Ci. tvorec besed, besedotvornik, persuasionis opifex callidus Amm. ki je mojstrsko znal zvito pregovarjati, esse rhetoricen persuadendi opificem Q. mojstrica v umetnosti pregovarjanja (prepričevanja); pesn. z inf.: o. (mojster) strepitum fidis intendisse Latinae Pers.

2. occ. rokodelec, (upodabljajoči) umetnik: opifices atque servitia S., institores opificesque L., opificum antelucana industria Ci., o. ferri Aur., opificis socius Macr. pomočnik.

Ōpiliō² -ōnis, m Opílion

1. v cesarski dobi priimek Flavijcev, Rufijcev idr.

2. državni uradnik za časa Teoderika, soudeležen v gonji proti Boetiju: Cass.

opīmitās -ātis, f (opīmus)

1. živôtnost, debelost, tolstost: opimitas sapientiam impedit, exilitas expedit Tert.

2. obilnost, bogastvo, krasota, v pl. = krasne stvari: gentis, praedarum Amm., domini corporis Tert.; v pl.: maximae opimitates Pl.

Opīmius 3 Opímij(ev), ime rim. plebejskega rodu, izmed katerega je najbolj znan L. Opimius Lucij Opimij, ki je kot pretor l. 125 osvojil Fregele, kot konzul pa l. 121 peljal oboroženo ljudstvo zoper Gaja Grakha; l. 119 cenzor, l. 114 poslanec k Jugurti, ki ga je podkupil; po vrnitvi v Rim je bil obsojen in pregnan: Ci., S., Vell. — Opīmia -ae, f Opímija, vestalka: L. — Kot adj.: basilica Opimia Varr. Opimijeva bazilika. — Od tod adj. Opīmiānus 3 Opímijev, opímijski: vinum Ci., Plin., Mart., Petr. (za časa konzulovanja Lucija Opimija je trta izvrstno obrodila).

opīmus 3 (ops)

1. tolst, masten, debel, rejen, rodoviten, hranljiv, ploden: Gell., Val. Fl., Tert. idr., boves Ci., ager, regio Ci., Asia tam opima ac fertilis est Ci., campus L., arva V., o. Larissa H. (prim. Λάρισσα ἐριβῶλαξ Hom.), vitis Plin.

2. metaf.
a) obogaten, bogat, obilujoč s čim, poln česa: ager opimus copiis L., praedā opimus Ci., opus opimum casibus T. polno raznih pripetljajev.
b) obilen, bogat, „masten“; brhek, lep, postaven, krasen, sijajen, veličasten, čudovit, velik: Plin., Val. Max. idr., divitiae Pl., dapes V., praeda Ci., accusatio Ci. „mastna“, veliko dobička prinašajoča, messis Plin. iun. bogata, regnum L., habitus corporis Ci., si me palma … donata reducit opimum H., ornamenta Ci., triumphus H.; poseb. spolia opima L., V., tudi samo (subst.) opīma -ōrum, n (Plin. iun., Fl.) vojskovodjev plen, tj. orožje, ki ga je vojskovodja vzel ubitemu sovražnikovemu vojskovodji, ali pa častni (plemeniti) plen, tj. orožje, vzeto v dvoboju premaganemu sovražniku; enako ret.: opimum belli decus caeso rege expetens Cu.; pren. o govoru (preveč) nadut: opimum genus dictionis Ci., nimis opima pinguisque facundia Gell.

opīnātor -oris, m (opīnārī)

1. kdor domneva (sklepa), komur se dozdeva: Ci.

2. za časa cesarjev zbiralec (izterjevalec) žita v provincah za potrebe vojske: Cod. Iust., Cod. Th.

opīniō -ōnis, f (opīnārī)

1. domneva(nje), mnenje, dozdeva(nje), misel, prepričanje, vera: T., Q., Plin. iun., Col., Cels. idr., (penitus) insita, falsa, mala, vetusta Ci., non re ductus es, sed opinione Ci.; s subjektnim gen.: opinione omnium vulgi Ci.; z objektnim gen.: impendentis mali Ci. slutnja, eius diei C. o uspehu tega dneva, deorum Ci., pa tudi: de diis Ci. (po)misel, predstava. Poseb. rekla: kot vrinjeni stavek: ut opinio mea fert (est) Ci., Col. po mojem mnenju, venit mihi (adducor) in opinionem N. začenjam domnevati, prihaja mi na misel, adducere aliquem in eam opinionem, ut … Ci. pripeljati koga do tega mnenja, rem in eam opinionem adducere, ut … Ci. zbuditi mnenje, praebere opinionem timoris C. navidezno kazati strah, opinione timoris C. z navideznim strahom, pretvarjajoč se, da se bojijo, speciem atque opinionem pugnantium praebere C. navidezno zbujati mnenje, kakor da se bojujejo (da so bojevniki), subire duarum rerum opinionem L. izpostaviti (izpostavljati) se dvojni sodbi, in eam opinionem Cassius veniebat finisse bellum Caelius in Ci. ep. na Kasija je začel leteti (padati) sum, Kasija so začeli sumiti, tenet vicinitatem opinio tamquam … Suet. soseščine se drži prepričanje, (češ) da ...; occ.
a) pričakovanje, nada, up(anje): T., vicit opinionem meam Ci.; z objektnim gen.: trium legionum C. upanje, da bo dobil tri legije; s subjektnim gen.: pro Thrasybuli opinione N. kakor je Trazibul pričakoval, praeter opinionem Ci., N. ali contra opinionem (omnium) C. ali ultra opiniones omnium Iul. Val. iznenada, (povsem) nepričakovano, proti pričakovanju, contra opinionem meam Plin. iun., opinione celerius Ci. hitreje, kot se je pričakovalo, celerius omnium opinione Auct. b. Alx. kot se je sploh pričakovalo, tako tudi: opinione citius, pulchrior (pulchrius) Varr. ap. Non., Pl., Ci. ep. kot kdo pričakuje (se pričakuje, se je pričakovalo).
b) domišljija, dozdevek, blodnja, blodna misel, sum(nja): vanae religionis Cu., laetitio et libido in bonorum opinione versantur Ci. slonita na domišljenih dobrinah.

2. mnenje drugih o kom, (dober ali slab) glas, (dobro ali slabo) ime, predsodek, sloves, slava: o. et fama T. (Dial.), cupidi opinionis Q., tantae opinionis esse, ut … Sen. rh., magna est hominum opinio de te Ci. svet plemenito misli o tebi, opinionem afferunt populo (z ACI) Ci. vcepljajo narodu ugoden predsodek; s subjektnim gen.: o. Galliae C. mnenje Galcev (o Rimu), contra opinionem militum C. v nasprotju z dobrim mnenjem vojakov, nasprotno dobremu mnenju vojakov (o Cezarju); z objektnim gen.: nimia ingenii opinio N., equitum opinio singularis est C. konjeniki so na prav dobrem glasu, propter eximiam opinionem virtutis C., maximam virtutis opinionem habere C. ali summam habere iustitiae … opinionem C. na daleč slovi zaradi svoje kreposti (pravičnosti), na daleč slovi kot kreposten (pravičen) mož, virtutis opinionem capere C. pridobiti si, malignitatis opinionem vereri T. (Dial.), ne invidiae et ingrati animi adversus clarissimum civem opinionem habeat L. da ne bi bil na slabem glasu (da ne bi bil razvpit) zaradi zavisti in nehvaležnosti do najsijajnejšega državljana, da ne bi veljal za zavistnika in nehvaležneža do najsijajnejšega državljana; occ. govorica, glas: opinio erat edita in vulgus C. govorica se je bila raznesla, divulgatā opinione tam gloriosae expeditionis Iust., opinio exierat L., (exiit Suet.) (z ACI) razširila se je govorica, opinionem serere (z ACI) Iust. glas (govorico) sprožiti (sprožati), razglasiti (razglašati), raznesti (raznašati).

Ōpis -is, acc. -im, f (Ὦπις) Ópis

1. nimfa v Dianinem spremstvu: V.

2. Najada: V.

Opitergium -iī, n Opitêrgij, mesto v Benečiji zahodno od Akvileje (Oglej), zdaj Oderzo: T., Plin. — Od tod adj. Opitergīnus 3 opitêrgijski: Q., Plin.; preb. Opitergīnī -ōrum, m Opitergíni (Opitêrgijci): Fl.

opitulātiō -ōnis, f (opitulārī) pomaganje, pomoč, dajanje (nudenje) pomoči: Ulp. (Dig.), pozni Icti., Aug., Vulg.; v pl.: Arn.

opōrothēca -ae, f (gr. ὀπωροϑηκή) shramba za sadje: Varr.; v pl.: Varr.

oportet -ēre -uit, v. impers. potrebno je, treba je, spodobi se, pristaja, pristoji, gre, podaja se, namenu (smotru) primerno je, smotrno je, koristno je: quidquid vero non licet, certe non oportet Ci., non quia necesse fuerit, sed quia sic oportuerit Ci. ne neizogibno potrebno, ampak smotrno, ibi, ubi oportet, consistere Ci. kjer pristoji, alio tempore atque oportuerit C.; z ACI: Pl., Varr., H., Sen. rh., hoc fieri et oportet et opus est Ci., me fabulas tuas habere et proferre oportebat Ci., bellum suscipi (geri) oportet L.; s pt. pf. brez esse: aurem admotam oportuit Pl., interemptam oportuit Ter., id factum non oportuit Ci., signum ablatum non oportuit Ci., non oportuit relictas T. ne bi jih smeli zapustiti; če je subj. splošen, s samim inf.: oportet hominum sceleri resistere Ci.; v konjunktivnih stavkih kot vrinjeni stavek: ego crimen oportet diluam Ci., exstent oportet vestigia Ci. vsekakor morajo biti sledi, valeat possessor oportet H.; pri poznih piscih z ut s cj.: Aug., Boet.