Franja

Ōchus -ī, m (Ὦχος) Ókh(os)

1. priimek Artakserksa III.: Cu., Iust.

2. sin Dareja Kodomana: Cu.

3. reka v Baktriji: Cu., Plin.

Ocnus -ī, m (Ὄκνος; gr. ὄκνος obotavljanje) Óknos

1. ustanovitelj mesta Mantova: V.

2. alegorijska podoba na neki Nikofanovi sliki: mož, ki v podzemlju kot kazen za svojo lenobo vrti vrv, ki mu jo gloda oslica: Plin.; preg. (podoba vsakega neuspešnega, nikoli dokončanega dela): dignior obliquo funem qui torqueat Ocno Pr.

ocrea¹ -ae, f ščitnik za nogo, golenski oklep, golenják: Varr., Isid.; večinoma v pl.: Ci., L., V., Plin., Petr., Iuv., Stat., Ap., Veg., Lamp., Fest.; pri lovcih = dokolenke, golenice, gamaše, povoji: V. (Moret.).

Ocriculum -ī, n Okríkul, mesto v južni Umbriji ob Tiberi (zdaj razvaline pri trgu Otricoli): L., T., Plin. iun., Aur. — Od tod adj. Ocriculānus (Otriculānus) 3 okríkulski, okrikulánski (otrikulánski): Ci.; preb. Ocriculānī -ōrum, m Okrikuláni (Otrikuláni): L., Plin.

Octāvius 3 (octāvus) Oktávij(ev), ime rim. rodu. Poseb. znani so:

1. Cn. Octavius Gnej Oktavij, poveljnik v 2. punski vojni, pretor na Sardiniji l. 205: L.

2. Cn. Octavius Gnej Oktavij, poveljnik ladjevja v vojni proti Perzeju l. 168 (Perzeja je ujel na Samotraki), l. 165 konzul, umorjen l. 162 v Laodikeji: L., Ci.

3. Cn. Octavius Gnej Oktavij, l. 87 konzul skupaj s svojim političnim nasprotnikom Cino, v času Sulove odsotnosti vodja optimatov: Ci., Vell.

4. M. Octavius Mark Oktavij; kot ljudski tribun je dosegel, da je prišlo do spremembe Sempronijevega žitnega zakona: Ci.

5. M. Octavius Mark Oktavij, edil l. 50, v državljanski vojni Pompejev privrženec: C., Auct. b. Alx.

6. C. Octavius Gaj Oktavij; l. 62 je uničil ostanke po Italiji potikajoče se Katilinove vojske in se zmagovito bojeval s Tračani. Ob vrnitvi iz svoje province Makedonije je nenadoma umrl v Noli l. 58: Ci. ep., Vell., Suet.

7. C. Octavius Gaj Oktavij, sin prejšnjega, kot Cezarjev posinovljenec C. Iulius Caesar Octavianus Gaj Julij Cezar Oktavijan, pozneje kot cesar imenovan Augustus Avgust, roj. l. 63, umrl l. 14 po Kr. v Noli: Ci., T., Vell., Suet., Fl. idr.

8. O. Mūsa Oktavij Muza, zgodovinopisec za časa: H.

9. Octāvia Oktavija (da jo ločimo od njene starejše istoimen(sk)e sestre, imenovana minor mlajša), Avgustova sestra, omožena najprej z Gajem Marcelom, potem z Markom Antonijem, ki se je od nje ločil l. 32. Zaradi kreposti, zvestobe in lepote je bila zelo spoštovana in je veljala za vzor rimske žene. Umrla je l. 11, ob njeni smrti pa je zavladalo splošno žalovanje: Suet., Vell.

10. Octāvia Oktavija, Klavdijeva in Mesalinina hči, l. 52 po Kr. omožena z Neronom, ki pa jo je kmalu zavrgel in jo dal naposled celo umoriti: T. idr. — Kot adj. Oktávijev: gens Suet., Aur. — Od tod adj. Octāviānus 3 Oktávijev, oktávijski: milites C., naves Auct. b. Alx., bellum Ci. vojna Gneja Oktavija s Cino; kot subst. Octāviānus -ī, m Oktaviján, priimek poznejšega cesarja Avgusta, ki ga je Julij Cezar posinovil iz Oktavijevega rodu: Ci. ep., T.

octāvus 3 (octō, prim. gr. ὄγδοος) osmi: pars Ci., legio C., hora C. = ob dveh popoldne, ordines C. 8. legijska kohorta, ōctavo decimo aetatis anno T., sapientum octavus H. osmi (= novi modrec k znani sedmerici), ager efficit cum octavo (sc. grano) Ci. rodi osmerno, octavo (sc. die) Idus Apriles Col. osmi dan pred aprilovimi idami = 6. aprila, octavo ali in octavo (sc. libro) Aeneidos Aus., Prisc. v 8. knjigi, v 8. spevu, ad octavum (sc. lapidem) T. pri 8. miljskem kamnu (miljniku) = 11,7 km od Rima; adv. octāvum osmič: o. tribuni retecti L.; subst. octāva -ae, f

1. (sc. hora) osma ura = ob dveh popoldne: Iuv., Mart.

2. (sc. pars) osmi del, osmina (kot davek): Auct. b. Afr., Cod. I.

Octodūrus -ī, m Oktodúr, mestece Veragrov (zdaj Martigny (Martinach) v kantonu Wallis): C.; njegovi preb. Octōdūrensēs -ium, m Oktoduréni, Oktodúrci: Plin.

Octogēsa -ae, f Oktogéza, mesto v Hispaniji ob Iberu (Ebru) pod izlivom reke Sikoris: L.

oculus -ī, m. (demin. iz *ocus; indoev. kor. *Hoku̯- gledati; prim. skr. ákṣi oko, gr. ὄσσε oči, ὀφϑαλμός oko, h glag. ὁράω fut. ὄψομαι videl bom, pf. ὄποπα videl sem, ὄμμα iz *ὄπμα oko, ὄψ vid, lit. akìs oko, let. acs, sl. oko, menda tudi got. augō in stvnem. ouga = nem. Auge, ang. eye; prim. še sl. okno)

1. oko: Pl., O., V., Ca., Plin., Sen. ph., Sen. rh. idr., oculi acres, oculi aperti Ci., oculis cernere N. s svojimi očmi, na svoje oči, oculis captus Ci. slep, captus altero oculo Suet. na eno oko slep, in (sub) oculis alicuius C., L. = ante oculos alicuius L. pred očmi koga, metaf. vpričo koga, in oculis esse C. vsem (ljudem) viden (na očeh) biti, o krajih = biti pred očmi, viden biti: O., T.; pren. = pred očmi biti: L. idr., esse in oculis alicuius ali alicui Ci. zelo ljub biti komu, zelo priljubljen biti pri kom, esse ante oculos Ci. pred očmi (na očeh) biti, viden biti, ante oculos esse alicui Plin. iun. biti komu pred očmi (pren.), non libenter esse ante oculos suorum civium N. nerad bi(va)ti pred očmi svojih sodržavljanov; in oculis ferre aliquem Ci. prav veliko staviti na koga, imeti koga pri srcu; meton. vidna moč, vid, pogled: Suet., oculos perdere Ci. = amittere oculos C. ali oculum Ci. ali visum oculorum Plin., veloci oculo percurrere Pl. s hitrim pogledom, ex oculis abire L. iti izpred oči, oculis subicere Ci. dati videti, abesse ab oculis fori et curiae Ci. ne (pri)kazati se ljudem na forumu in v kuriji, procul ab oculis L.

2. metaf.
a) „oko“, „punčica“, „biser“ = kaj izvrstnega, imenitnega: (sc. Corinthum et Carthaginem) illos oculos orae maritimae effodere Ci., ex duobus Graeciae oculis (= Sparta in Atene) alterum emere Iust., oculus mundi O. (o soncu), oculi stellarum Plin., sol et luna, duo mundi, ut ita dicam, clarissimi oculi Hier.; kot ljubkovalna beseda: ocule mi! Pl. moje „očesce“, („moja punčica“)!
b) oko na leopardovem kožuhu ali na pavovem repu: breves macularum oculi Plin., male lise, podobne očesom, pavonum caudae oculi Plin.
c) oko = brst, popek: Col., Plin., nec modus inserere (vcepljati) atque oculos imponere (delati popke) simplex V.
d) gomolj na koreninah trsa idr. rastl.: arundinis Varr., Col., Plin.
e) bot. sicer rast. aizoon maius: Plin. (25, 160).
f) kot arhit. t.t. „polževo oko“ na jonskih stebrih: Vitr.

odium -iī, n (odīre, gl. ōdī)

1. sovraštvo, mržnja, črt, sovražnost, zoprnost = nenaklonjenost (naspr. amor, benevolentia, favor, gratia), pl. odia tudi = pojavi (izrazi, vzgibi) sovraštva: Ter., H., Plin., Sen. ph., Sen. tr. idr., odium est ira inveterata Ci.; s subjektnim gen.: in odium Graeciae pervenit N. (gl. spodaj besedno zvezo), odio ingratae civitatis expulsus N.; z objektnim gen.: se non odio hominis (do moža) id fecisse N., odium mulierum, Autronii Ci., regis Iust., vestri Ci. do vas, defectionis C. zaradi odpada; z adj. ali svojilnim zaimkom: o. decemvirale L. do decemvirov, o. tuum Ter. do tebe, o. nostrum O. ali vestrum L. do nas, do vas; s praep.: o. in omnes Ci., in Romanos Vell., Aur., in mulieres Gell., nota in eum Seiani odia T., o. erga Romanos N., adversus Persas L., adversus hostes Val. Max., procerum odia inter se Iust., intestinum inter patres plebemque o. L. Pomni: odia sibi conciliare Ci. ali suscipere odium alicuius Ci. ep. ali in odium alicuius (per)venire N. nakopati si sovraštvo koga, incurrere in odia hominum Ci. priti (zabresti) v sovraštvo, alicui esse odio C. ali in odio L. osovražen (zoprn) biti komu, odio habere aliquem (aliquid) Pl., O. ali odium habere in aliquem (aliquid) Ci. sovraštvo (mržnjo) gojiti do koga (česa), črtiti (sovražiti) koga (kaj), odium concipere (suscipere N.) in aliquem Ci. sovraštvo naperiti (naperjati) proti komu (v koga), (za)sovražiti koga, in odium quemquam vocare Ci. ali odium facere (alicuius rei) Q., Plin. pristuditi, omrziti, omraziti, priskutiti koga (kaj), magno odio in aliquem ferri N. zelo črtiti koga, odium alicuius rei me cepit Ci. zasovražil sem kaj, mrzi mi kaj, priskutilo se mi je kaj.

2. meton. predmet sovraštva (mržnje) =
a) zoprn, osovražen, zagaten, neprijeten človek: Pl., Ter., Antonius, insigne odium (poseben predmet sovraštva) omnium hominum vel … deorum Ci., odium eos omnium populorum esse Iust.
b) zoprno, sovražno, nadležno vedenje: Ter., odio qui possit vincere regem H., quod erat odium! quae superbia! Ci.
c) zoprnost, neprijetnost, gnus, stud: neque agri neque urbis odium me percepit Ter. ni mi zoprno niti podeželje niti mesto, odio es Pl. neprijeten si mi, sin odio est vobis Pl., ne novi verbi assiduitas odium pariat Corn.

odōrāmentum -ī, n (odōrāre) dišava, kadilo, mazilo; v pl.: Col., Plin., Cael., Vulg., Aug.

odōrō -āre -āvī -ātum (odor)

1. z dišavo napolniti (napolnjevati), odišaviti (odišavljati): aëra fumis O., mella Col.

2. (po)duhati, (po)vohati, (po)vonjati: odorata et senti quam suave est Aug., quod naribus potius audiret, odoraret oculis, auribus cerneret Lact., nares habent et non odorabunt Vulg., libationem Vulg., o. canales Tert. — Od tod pt. pf. odōrātus 3
a) odišavljen, nadišavljen: odorati capilli H.
b) (blago)dišeč, vonjív, vonljív, vonjàv, dehtív, dehtèč: Plin. iun., Tib., Cl. idr., o. herbae O., cedrus V., odorati imbres Sen. rh., cupressorum odoratius lignum Ap., flores odoratissimi, liquor odoratior Plin., unguenta odoratissima Aug.; meton.: o. Indi Sil. ali Armenii Tib. (v njihovih deželah namreč rastejo dišave).

Oea -ae, f Ója, mesto v Afriki (zdaj Tripoli): Mel., Sil., Ap. — Od tod adj. Oeēnsis -e ójski: civitas Plin. = Oea; subst. Oeēnsēs -ium, m Ójci, preb. Oje: T.

Oeagrus -ī, m (Οἰάγρος) Ójagros, kralj v Trakiji, Orfejev oče: Hyg. — Od tod adj. Oeagrius 3 ojágrijski, pesn. = tráški, tračánski: Haemus O., Hebrus V., tudi = órfejski: Oeagrios pulsabat nervos Sil. je brenkal na citre kakor Orfej.

Oebalus -ī, m (Οἴβαλος) Ójbal, Tindarejev oče, Helenin ded, kralj v Sparti: Hyg. — Od tod

1. patron. Oebalidēs -ae, m Ojbalíd, Ojbalov sin ali potomec: Val. Fl. (o Poluksu), puer O. = Hyacintus, Oebalidae O. = Castor et Pollux; Oebalis -idis, f Ojbálida = Ojbalova vnukinja: nympha O. = Helena; ker so Sabinci baje izhajali iz Sparte, tudi = Sabínka, sabínska: matres O.

2. adj. Oebalius 3
a) Ójbalov, ójbalski, špártski (spártski), špartánski (spartánski): vulnus O. rana Ojbalida Hiakinta, paelex (= Helena) O., arx (= Tarentum) V.
b) sabínski: Titus (Tatius) O.; subst. Oebalia -ae, f (sc. civitas, Οἰβαλία sc. πόλις) Ojbálija = Tarent, ki so ga osvojili Spartanci pod Falantom: Cl.

Oechalia -ae, f (Οἰχαλία) Ojhálija

1. mesto na Evboji, prestolnica Jolinega očeta Evrita; uničil ga je Herkul: V., Hyg., victor ab Oechalia (sc. rediens) O. — Od tod Oechalis -idis, f iz Ojhálije, Ojhálijka, Evbójka: O.

2. mesto v Meseniji: Plin.

oeconomia -ae, f (gr. οἰκονομία) ekonomíja, ekonómičnost, gospodarnost = primerna razdelitev posameznih delov govora ali gledališke igre, tako da tvorijo harmonično celoto: Q., Don., Serv.; pisano v gr.: Ci. ep. — Od tod adj. oeconomicus 3 (gr. οἰκονομικός)

1. gospodarski, gospodarstven, ekonomski; subst. Oeconomicus -ī, m. (gr. ὁ οἰκονομικός) Gospodar, naslov Ksenofontovega spisa: Ci., Gell.

2. metaf. ekonomičen (prim. oeconomia): o. dispositio causae Q.

Oedipodia -ae, f (gr. Οἰδιποδεία) Ojdipodéja, izvir v Bojotiji blizu Teb: Plin.

Oedipūs -podis, m (gr. Οἰδίπους; včasih obl. po 2. deklinaciji: gen. -pī, acc. -pum, abl. -po; najboljše obl. so: gen. -podis, dat. -podī, acc. -pum, abl. -pode) Ojdíp, kralj v Tebah, Lajev in Jokastin sin; rešil je Sfingino uganko, usmrtil nevede svojega očeta in se nevede oženil s svojo materjo ter imel z njo Eteokla, Polinejka, Ismeno in Antigono: Varr., O., Ci., N., Mart., Sen. tr., Suet. idr.; preg.: Davus sum, non Oedipus Ter. nisem Ojdip (ki bi mogel rešiti vse uganke), Oedipo opus coniectore est Pl.; tudi naslov Sofoklove tragedije (Oedipus Colōnēus): Ci., Val. Max.; naslov neke Cezarjeve tragedije: Suet. — Od tod

1. Oedipodēs -ae, m (Οἰδιπόδης) = Oedipus: Mart., Sen. tr. (z abl. Oedipodā), Stat., Cl.; patron. Oedipodīonidēs -ae, m Ojdipodiónid = Ojdipov sin Polinejk: Stat., Oedipodionidae fratres = Eteokles in Polinejk: Stat., Aus.

2. adj. (z dvema priponama) Oedipodīonius 3 ojdípovski, Ojdípov: Thebae O., Lucan., ales (o Sfingi) Stat.

Oene͡us -eī in -eos, m (Οἰνεύς) Ojnêj, oče Meleagra, Tideja in Dejanejre, kralj v Kalidonu: O., Hyg., una vecors Oenei partu edita (o Dejanejri) Ci. poet. — Od tod

1. patron. Oenīdēs -ae, m (Οἰνείδης) Ojníd = Meleager O., = Tidejev sin Diomed O.; Oenēis -idis, f (Οἰνηΐς) Ojnéida = Dejanejra: Sen. tr.

2. adj. Oenēius 3 in (skrč.) Oenēus 3 ojnéjski, Ojnéjev: Oeneius heros (= Tydeus) Stat., Oenēī agri (= Calydon) O., Oeneas domos Sil.