Franja

Lycothersēs -is, m Likotérz, kralj v Iliriji, ki ga je soproga Agava umorila in izročila kraljestvo očetu Kadmu: Hyg.

Lycūrgus -ī, m (Λυκοῦργος) Likúrg

1. mitološki kralj traških Edoncev, Driantov sin, ki ga je Dioniz (Bakh) kaznoval z blaznostjo, ker je svojim podanikom prepovedal Dionizovo (Bakhovo) bogoslužje in dal zato tudi uničiti vse vinske trte: O., Pr., Hyg.

2. Feretov sin (Pherēs), nemejski kralj: Stat.

3. Alejev in Neajrin sin, Ankajev oče, kralj v Arkadiji: O. Od tod patron. Lycūrgīdēs (Lycoorgīdēs) -ae, m (*Λυκουργείδης, Λυκοοργείδης) Likurgíd = Likurgov sin Ankaj (Ancaeus): O.

4. špartanski zakonodajalec (okrog l. 880), Evnomov sin: Ci., L., Vell., Q., Iust.

5. atenski govornik in zakladnik, Demostenov sodobnik in prijatelj, pošten in značajen mož, znan po svoji strogosti, umrl okrog l. 325: Ci., Q.; apel. Lycurgus Likúrg = strog grajavec (šiba) izprijenih državljanov: Lycurgos invenisse se praedicabat et Cassios, columina iustitiae prisca Amm. Od tod Lycūrgēī -ōrum, m (Λυκούργειοι) likúrgovci, Likúrgovi pristaši, apel. = strogi grajavci (šibe) izprijenih državljanov: nosmet ipsi, qui Lycurgei a principio fuissemus, cotidie demitigamur Ci. ep. jaz sam, ki sem v začetku nastopil kot drugi Likurg.

6. špartanski kralj: Iust. (29, 1, 6).

Lycus (Lycos) -ī, m (Λύκος) Líkos

I. moško ime

1. Pandionov sin, Antiopin soprog, kralj v Likiji: Mel.

2. Enejev tovariš: V.

3. Diomedov tovariš: O.

4. Kentaver: O.

5. Trazibulov oče: N.

6. Tebanec, ki je v Herkulovi odsotnosti prevzel oblast nad Tebami: Hyg.

7. grški zgodovinopisec iz Regija, adoptivni oče tragika Likofrona, avtor zgodovine Libije in Sicilije: Plin.

8. grški kipar: Plin.

9. zdravnik iz Neaplja: Plin. —

II. ime več rek, poseb. reka

1. v Frigiji, Majandrov (Meandrov) pritok: O., Cu., Plin.

2. v Asiriji, pritok Tigrisa: Cu.

3. v Bitiniji: O.

4. v Pontu: Plin.

5. v Kilikiji: Plin.

6. v Feniciji: Mel., Plin.

7. v Paflagoniji: V. idr.

Lȳdē -ēs, f (Λύδη) Líde, grško žensko ime, poseb.

1. soproga pesnika Antimaha; po njeni smrti je sebi v tolažbo napisal elegično pesnitev in jo naslovil z njenim imenom: nec tantum Clario Lyde dilecta poetae O.

2. mazaška kvazizdravnica: turgida non prodest condita pyxide Lyde Iuv.

lymphō -āre -āvī -ātum (lympha) koga blázniti, spraviti (spravljati) ob pamet (um), v brezumje, v norost (ob)noríti: deus lymphaverat urbem Val. Fl., lymphare incursibus urbes, lymphante deo, superis animum lymphantibus Stat., lymphari Plin. zblazneti, biti (priti) ob pamet, znoreti. Od tod pt. pf. lymphātus 3 zblaznel, blazen, kakor obseden, ves iz sebe, nepriseben, zblojen, ne zavedajoč se: in Graecia commota mente quod λυμφολήπτους appellant, ab eo lymphatos dixerunt nostri Varr., l. meus H., Cat., pectora O., velut lymphati L. kakor navdani od naglega strahu (panike, zone), lymphatis similes Cu., l. metus Lucan., lymphatis caeco pavore animis T., repente lymphati ... in centuriones invadunt T., lymphata corpora boum Sil.; v enakem pomenu tudi pt. pr. lymphāns -antis: lymphantes animi Plin., eorum religione lymphantes Ap.

Lyncĕs -eī, acc. -ea, voc. -eu, m (Λυγκεύς, sor. z λύγξ ris) Linkéj

1. Mesenijec, argonavt in udeleženec kalidonskega lova, ki je slovel po svoji risji ostrovidnosti: H., O., Pr., Hyg. idr.; preg.: ne corporis optima Lynce͡i contemplere oculis H. Od tod
a) adj. Lyncēus 3 (Λυγκεῖος) Linkejev, linkejski: ensis O.; metaf. bistrook, ostroviden: quis est tam Lynceus Ci. ep., oculi Boet.
b) patron. Lyncīdēs -ae, m (*Λυγκείδης) Linkíd, Linkejev potomec (= Perseus): O.

2. Ajgiptov sin, soprog Danaide Hipermestre: O., Hyg.

3. Enejev tovariš: V.

4. Testijev sin, Altajin brat, ki ga je ubil Meleager: Hyg.

Lyncon montes pogorje Línkon, gorovje med reko Aoos v Epiru in Tesalijo: L.

lynx, lyncis, acc. sg. lyncem in (pesn.) lynca, acc. pl. lynces in (pesn.) lyncas, m, f (gr. λύγξ) ris: timidos agitare lyncas H., fugaces lyncas cohibere arcu H., lyncum humor Plin., lyncum (sc. est) urcare Suet. fr.; kot vprega pred Bakhovim zmagoslavnim vozom: lynces Bacchi variae V., colla biiugum lyncum O.; pesn.: velatum geminae deiectu lyncis Stat. risovine, risjega krzna.

lyra -ae, f (gr. λύρα)

1. lira, plunka, lutnja, glasbilo, sprva s štirimi, pozneje s sedmimi strunami: Tib., Cl., Amm., cum (sc. Themistocles) in epulis recusaret lyram Ci., curvae lyrae parens (izumitelj = Merkur) H., septena fila lyrae O., lyrae cantus Plin., Pythagoras perturbationem animi lyrā componebat Sen. ph.

2. meton.
a) lirsko pesništvo, pesem: Pindarica O., Aeoliae Lesbis amica lyrae (= Sappho) O., Musa lyrae sollers H., iocosa l. H. šaljiva pesem.
b) pesniška nadarjenost: inferiore lyrā Stat.

3. Lyra ozvezdje Lira: Hyg., Col., exoriente Lyrā O.

Lyrcēum -ēī, n (Λύρκειον ὄρος) Lirkéj, gorovje na meji med Argolido in Arkadijo; od tod adj. Lyrcēus (Lyrcēius) 3 lirkéjski: Lyrcēa arva O., Lyrceia tellus Val. Fl.

lyricen -inis, m (lyra in canere) lirist, igralec na liro, plunkar, lutnjar: Stat., Aug. (v novejših izdajah pri obeh liticen).

Lȳsimachus -ī, m (Λυσίμαχος) Lisímah

1. Aristidov oče: N.

2. Makedonec iz Pele, Agatoklov sin, vojskovodja Aleksandra Velikega, po njegovi smrti od l. 306 vladar v Trakiji in Pontu, padel l. 281, premagan v boju zoper Selevka Nikatorja: Ci., N., Cu., Iust.

3. sin prejšnjega: Iust.

4. vzgojitelj Aleksandra Velikega: Iust.

5. grški pisatelj o poljedelstvu: Varr., Col., Plin.

6. judovski veliki duhovnik za časa Antioha Epifana: Plin.

7. odkritelj rastline lizimahije (pijavčnice): Plin. (25, 72).

8. ime nekega moža: Pl.

Lystra -ae, f in Lystra -ōrum, n Lístra (Lístre), mesto v Likaoniji: Vulg.; njegovi preb. Lystrēnī -ōrum, m Listráni (Listréni): Plin.

ma (onomatop.) ma, prvi otroški glas: tu lacticulosus, nec mu nec ma argutas, vasus fictilis, immo lorus in aqua, lentior, non melior Petr.

Macare͡us -eī (-eos), voc. -e͡u, m (Μακαρεύς) Makarêj

1. Eolov sin; ker se je vnel v krvoskrunski ljubezni do svoje sestre Kanake, sta oba naredila samomor: O., Hyg. — Od tod Macarēis -idis, acc. -ida f (Μακαρηΐς) Makaréida, Makarejeva hči = Isse ali Issa: O.

2. Odisejev in kasneje Enejev spremljevalec: O. (12, 158—441).

3. Kentaver: O. (12, 452).

Macedō¹ in Macedōn (acc. pl. -as) -onis m (Μακεδών) Makedónec: L., N., Corn., Sen. ph., Fl., Macedo Alexander Ci., tudi samo Macedon Lucan., Macedonum robur L. po makedonsko oboroženo jedro (Antiohove) vojske; atrib. makedónski, iz Makedónije Macedo miles Pl., Cu., vir Macedo H., Macedo hostis L., Macedones Cadueni Plin. makedonski Kadueni, makedonska naselbina v Frigiji, Hyrcani Macedones Plin. makedonski Hirkani, makedonska naselbina v Lidiji. Od tod adj. Macedōnicus 3 (Μακεδονικός) makedónski, iz Makedónije, v Makedóniji: legiones Ci., praeda, montes L., mare L., Plin. Egejsko morje med Makedonijo in Trakijo, exercitus, phalanx Cu.; Macedōnicus -ī, m Makedónski, častni priimek Kvinta Cecilija Metela, ki je l. 146 podvrgel Makedonijo rim. oblasti kot provinco: Plin., Vell., Val. Max. Macedoniēnsis -e makedónski, iz Makedónije: vir Pl. Macedonius 3 (Μακεδόνιος) makedónski: miles Pl., sarissa O. (Metam. 12, 466, kjer pesnik zaradi metričnih razlogov meri Macēdŏnĭaque), colonia Iust.; subst. Macedonia -ae, f (Μακεδονία) Makedónija, pokrajina od Olimpa do Strimona, razširjena pod vladavino Filipa II., pozneje rimska provinca (gl. zgoraj: Ci., C., L., Mel., Plin.).

macellum -ī n (prim. gr. μάκελλον ograja, obora; (mesni) trg, kar je izpos. iz hebr. miklā ovira, ograda, ograjen prostor) mesni, kuhinjski, zelenjavni trg: Pl., Ter., Varr., Ci.; meton. kar se na takem trgu prodaja, meso in drug živež: Plin.

macer¹ -cra -crum (iz *makros, indoev. *məkrós; prim. gr. μακρός dolg, μῆκος dolgost, dolžina, stvnem. magar = nem. mager, lat. maceō, macies)

1. (o človeku in živini, vselej z grajalnim pomenom) suh, slok, medel, mršav, tanek, droben, upadel (naspr. pinguis, opimus): Varr., Q., Pr., Gell. idr., taurus V., mustela, turdi H., macerrimae corporis partes Sen. ph.

2. (o stvareh, poseb. o zemljišču, prsti) pust, izmolzen, neroden, nerodoviten, neploden, jalov, slab: solum exile et macrum Ci., macris aut aridis locis Col., ager macrior Ca., Varr., vitis macrior, humus macerrima, vineae macerrimae, stirpes macerrimae Col.; pesn.: libellus Mart. droben; metaf. medel od žalosti: si me palma negata macrum, donata reducit opimum H.

Macer² -crī, m (macer1) Máker, rim. rodbinsko ime Emilijevega in Licinijevega rodu, zlasti

1. C. Licinius Macer Gaj Licinij Maker, zgodovinopisec in govornik, l. 83 triumvir monetalis, tr. pl. l. 73: L., Ci., Val. Max.; (njegov govor ad populum pri S. [orat. et epist.]).

2. L. Licinius Calvus Macer Lucij Licinij Kalv Maker, rim. govornik in pesnik, sin prejšnjega, neoterik, Katulov prijatelj: Ci., Cat., H., O., T., Plin.

3. P. Calpurnius Macer Caulius Rufus Publij Kalpurnij Maker Kavlij Ruf, consul suffectus 103 po Kr., Plinijev naslovnik: Plin. iun. (6, 24).

4. Aemilius M. Emilij Maker iz Verone, pesnik, Vergilijev in Ovidijev prijatelj: O., T., Plin., Q., Hier.

5. prokonzul v Dalmaciji l. 98 po Kr.: Mart. (10, 78).

6. (Q. Baebius) Macer Kvint Bajbij Maker, curator viae Appiae 95, 100—101 prokonzul Betike: Mart. (10, 17, 6; 12, 98, 7).

māceria -ae, f (indoev. *menHku- iz indoev. baze *menHk- gnesti, mečkati, tlačiti, tolči; prim. skr. mácate, mañcate [on] stlači, zmelje, gr. μάσσω [iz *μάκi̯ω] gnetem, stiskam, μάγειρος kuhar, μαγίς nečke, lat. mācerō, sl. mehek, moka, mečkati; hkrati prim. tudi kor. *mag̑- mazati, gnesti, stiskati, ki se ohranja v gr. μαγῆναι gnesti, morda nem. machen delati (izhodiščni pomen: graditi z glino, prvotno: gnesti, mazati) sl. mazati, maslo, nem. mengen) pravzaprav zgnetena ilovnata stena, od tod ilovnat zid kot ograja vrtov, vinogradov, pozneje tudi ograja iz kamenja ali iz žgane ali na zraku sušene opeke: Varr., Ca., Pl., Ter., Plin., Plin. iun. idr., nulla maceria, nulla casa Ci., horti L., Pl.; kot okop: maceriam sex in altitudinem pedum praeducere C. — Soobl. māceriēs -ēī, f: Varr., Prud.