Franja

Carsulae -ārum, f Karzule, eno najznamenitejših umbr. mest, severno od Narnije: T. Od tod Carsulānum -ī, n podeželsko (vaško) posestvo pri Karzulah: Plin. iun.

Cartēia -ae, f (Καρϑηΐα iz fen. karth mesto) Karteja

1. mesto v južni (betski) Hispaniji, nedaleč od Gadskega (Gibraltarskega) preliva: Ci. ep., Auct. b. Hisp., L., Mel., Plin. Od tod adj. Cartēiānus 3 kartejski: ora Plin. Cartēiēnsis -e kartejski, iz Karteje: legati Auct. b. Hisp.

3. glav. mesto Olkadcev v tarakonski Hispaniji: L.

Carthaea -ae, f (Καρϑαία) Karteja, Kartaja, mesto na južni strani otoka Keosa: Plin. Od tod adj. Carthaeus 3 kartejski: arva O. Carthēïus 3 (Καρϑήϊος) kartejski: moenia O.

Carthāgō¹ (Karthāgō) -inis, loc. -ine, redkeje -inī, f (Καρχηδών, dor. Καρχαδών iz fen. Karthad-hadtha = Novo mesto, od tod Carthago pri Serv. = Carthada)

1. Kartagina, naselbina fen. mesta Tira v bližini današnjega Tunisa, ki naj bi jo ustanovila kraljeva vdova Didona ali Elisa (Dīdō, Elis[s]a) okoli l. 888. Kartagino je l. 146 razdejal Scipion ml. Afričan. Pozneje so jo Rimljani ponovno postavili in je bila v cesarski dobi po obsegu in blagostanju drugo mesto za Rimom: Ci. idr.

2. Carthāgō nova Nova Kartagina (Cartagena), podružnično mesto stare Kartagine, ki ga je l.227 ustanovil Kartažan Hasdrubal, l.210 pa osvojil Scipion st. Zatem je postalo prestolnica pretorja tarakonske Hispanije: Ci. idr. Zaradi obilja žukovine (bot. spartum), ki je rasla v mestni okolici, imenuje Plin. to mesto Carthāgō spartāria (žukovinska Kartagina). — Od tod adj. Carthāginiēnsis (Karthāginiēnsis) -e
a) kartaginski, kartažanski, iz (stare) Kartagine, punski: Carthaginienses fratres Pl., bellum Car. primum Ca. fr. prva punska vojna, secundum ac postremum bellum Car. S. fr. druga in tretja punska vojna; subst. sg. Carthāginiēnsis (Karthāginiēnsis) -is, m in f Kartažan, Kartažanka: Enn. ap. Ci., Hanno Kar. Pl., Hannibal Kar. N.; sg. kolekt.: Arpini... adversus Carthaginiensem arma verterunt L., Carthaginiensi nihil civilis roboris est L.; večinoma v pl. Carthāginiēnsēs (Karthāginiēnsēs) -ium, m Kartažani: N., L. idr., Carthaginienses fraudulenti et mendaces Ci.
b) novokartaginski, novokartažanski, iz nove Kartagine: ager Varr., conventus Plin. — Pozna soobl. Carthāginēnsis -e: Vulg., Cod. I.

cartilāgineus 3 (cartilāgō) hrustančen; od tod subst. cartilāginea -ōrum, n (sc. animalia) ribe hrustančnice: Plin.

Carventum -ī, n Karvent, staro lacijsko mesto jugovzhodno od Rima; od tod adj. Carventānus 3 karventski: arx L.

Caryae -ārum, f (Καρύαι) Karije, trg v Lakoniji s slovitim Artemidinim (Dianinim) svetiščem: L., Vitr. Od tod

1. preb. Caryātēs -ium, m Karijci: Vitr.

2. Caryātis -idis, f (Καρυᾶτις) Kariatida, Karijska, Artemidin priimek: Serv.; pl. Caryātidēs, acc. -idas, f
a) Kariatide, lakonske deklice, ki so služile v Artemidinem svetišču (Praksitelova slika): Plin.
b) arhit. kariatide, dekliški kipi z ogredji na glavah: Vitr.

3. Caryātīum -iī, n Kariatij, Artemidino svetišče v Karijah: Lact.

4. Caryus 3 karijski: Diana Stat.

Carystos -ī, f (Κάρυστος) Karist

1. mesto na južni obali Evboje: Pl., L., Tib. Od tod adj.
a) Carystēus 3 karistovski: vada O., marmor Isid.
b) Carystius 3 (Καρύστιος) karistovski, iz Karista: Cels., marmor Plin., columellae Plin. iun.; subst. Carystiī -ōrum, m Karistovci, preb. Karista: L.

2. mesto v Liguriji: L.

Casilīnum -ī, n Kazilin, mesto v Kampaniji ob Volturnu: Varr., Ci., C., L. Od tod preb. Casilīnātēs -um, m: Val. Max., Front. = Casilīnēnsēs -ium, m: Ci. Kazilinci. Adj. Casilīnus 3 kazilinski: limina (pesn. = vrata) Sil.

Casīnum -ī, n Kazin, mesto v Laciju ob reki Kazinu (Casīnus) s trdnjavo. Na njenem mestu stoji danes sloviti samostan Monte Casino: L., Sil. Od tod adj.

1. Casīnās -ātis kazinski, iz Kazina: Luc. fr., fundus Ci., in agro Casinate Ca., in agro Casinati Ci.; subst.
a) in Casīnātī ali in Casīnātē na Kazinskem: Varr., Plin.
b) Casīnātēs -ium, m Kazinci, preb. Kazina: Ci.

2. Casīnus 3 kazinski: nymphisque habitata Casinis rura Sil. (pri nekaterih: Casini).

Casius -iī, m

1. mōns Casius (Κάσιον ὄρος) Kazij,
a) gora v Siriji: Plin., Amm.
b) gora med Arabijo in Egiptom nedaleč od Peluzija: Mel., Plin., Lact. — Od tod adj. Casius 3 kazijski: arenae, rupes, Iuppiter Lucan.

2. Casius (fluvius) reka Kazij v Albaniji, ki se izliva v Hvalinsko morje: Mel., Plin. (tudi Casus).

Caspius 3 kaspijski, ob Kaspijskem morju: regna V., fretum Caspium Cu., mare Caspium Cu., Mel., Plin. = pelagus Caspium Mel. = (subst.) Caspium -iī, n: Fl. Kaspijsko (Hvalinsko) morje, Caspium sinus Mel., Plin., mons Mel. mejno gorovje med Armenijo in Medijo s slovito sotesko pylae Caspiae Mel. ali portae Caspiae Plin. (VI, 11, 12, 30, kjer pravi: portae Caucasiae magno errore multis Caspiae dictae) ali Caspiae portae Suet., tudi le Caspiae -ārum, f: Plin. = Caspia claustra Val. Fl. = claustra Caspiarum T. ali Caspia via T. prelaz, gens Caspia, Caspiae gentes Plin.; subst. Caspiī -ōrum, m Kaspijci, preb. ob Kaspijskem morju: Cu., Mel., Plin. — Od tod

1. adj. Caspiacus 3 kaspijski: porta Caspiaca Stat. = portae Caspiae.

2. subst.
a) Caspiadae -āum, m Kaspijci, preb. ob Kaspijskem morju: Val. Fl.
b) Caspiānī -ōrum, m = Caspiī: Mel.

Cassander -drī, m (Ci., L., Cu., Iust.) ali Cassandrus -ī, m (N.) (Κάσσανδρος) Kasander

1. sin mak. kralja Antipatra; nasilno se je polastil mak. kraljestva (roj. l. 355, umrl l. 297). Po njem se imenuje Potidaja, mesto na polotoku Halkidiki; razdejal jo je kralj Filip in ponovno postavil Kasander: Cassandrēa (Cassandrīa) -ae, f (Κασσάνδρεια) Kasandreja (Kasandrija): L., Mel., Plin. Od tod Cassandre͡us -eī, m (Κασσανδρεύς) Kasandrejec = Apolodor, kasandrejski tiran: O. Cassandrēnsēs -ium, m Kasandrejci, preb. Kasandreje: L.

2. gr. astrolog: Ci.

Cassiopē² -ēs, f (Κασσιόπη) Kasiopa, mesto na Korkiri: Ci. ep., Suet. — Soobl. Cassiopa -ae, f: Gell., Ulp. (Dig.) — Od tod adj. Cassiopicus 3 kasiopski: filix Plin.

cassiterum -ī, n (gr. κασσίτερος iz asir. kasāratirra cin) sprva zlitina svinca, srebra in drugih kovin, pozneje cin, kositer: Plin., Char. Od tod Cassiteridēs -um, f (sc. insulae) Kasiteride, Kositrno otočje, najbrž današnji otoki Isles of Scilly ob Vel. Britaniji: Mel., Plin.

Cassius 3 Kasij(ev), ime sprva patricijskega, pozneje plebejskega rim. rodu z rodbinami Longinov, Viscelinov idr. Poseb.

1. Spurius Cassius Viscellīnus Spurij Kasij Viscelin, konz. l. 502 in 493; l.486 je kot v tretje konz. sprožil prvo lex agraria in bil zaradi agitacije za ta zakonski predlog obsojen in pahnjen s Tarpejske pečine: Ci., L., Val. Max., Plin.

2. L. Cass. Longīnus Lucij Kasij Longin, pretor l. 111, padel l. 107 kot konz. v vojni s Tigurinci: C., S., T.

3. L. Cass. Long. Ravilla Lucij Kasij Longin Ravila, kot tr. pl. l.137 je uveljavil zakon (lex tabellaria Cassia), po katerem naj bi sodniki glasovali s tablicami: Ci., Val. Max., Vell., Amm.; pl. apel. Cassii = strogi, toda resnicoljubni sodniki: Amm. (gl. v nadalj. pri Cassiānus b).

4. C. Cass. Long. Gaj Kasij Longin, konz. l. 171, Makedonci so ga obtožili izsiljevanja (repetundarum): L., Gell.

5. C. Cass. Long. Gaj Kasij Longin, pri Karah kvestor pod Krasom, l. 49 se je pridružil Pompeju, po bitki pri Farzalu pa Cezarju, katerega sta z Brutom 15. III. l. 44 umorila. Po porazu pri Filipih se je nasadil na lastni meč: Ci. ep., Vell., Suet., Fl.

6. njegov brat L. Cass. Long. Lucij Kasij Longin, kot tr. pl. l. 44 je nastopil proti Antoniju, ki ga je zaradi tega izključil iz senata: C.

7. Q. Cass. Long. Kvint Kasij Longin, kot tr. pl. l. 49 je dosegel, da se je v senatu bralo Cezarjevo pismo: C.

8. L. Cass. Long. Lucij Kasij Longin, pretor l. 66; l. 64 se je s Ciceronom zaman potegoval za konzulstvo, nato pa se je pridružil Katilini in se v njegovem imenu pogajal z Galci: Ci., S.

9. Cass. Parmensis Kasij iz Parme, eden od Cezarjevih morilcev; l. 31 se je bojeval pri Akciju pod Antonijem, po bitki pa je bil na Oktavijanovo povelje usmrčen, ker ga je bil razžalil: Ci. ep., H. (ki ga ceni kot pesnika), Vell.

10. Cass. Etruscus (Kasij Etruščan), pesnik, ki ga omenja tudi Horacij, a ga ne ceni preveč.

11. C. Cass. Long. Gaj Kasij Longin, prefekt v Siriji za Klavdija l. 50 po Kr.; sloviti pravnik. Neron ga je pregnal na Sardinijo, Vespazijan pa ga je poklical nazaj: T., Plin. iun., Suet., Dig.; prim. Iuv. (X, 16).

12. T. Cass. Sevērus Tit Kasij Sever, govornik in pesnik v Avgustovem in Tiberijevem času: Sen. rh., Plin., Q., T., Suet. — Od tod adj. Cassiānus 3 Kasijev,
a) = Lucija Kasija, gl. pod 2.: bellum Cassianum C.
b) = Lucija Kasija, gl. pod 3.: Cassianum illud Ci. tisti Kasijev izrek, Cassianus iudex Ci. strog sodnik (kakršen je bil) Kasij (ki je bil kot cenzor l. 125 tako strog, a resnicoljuben in moder hkrati, da je prišlo njegovo ime v pregovor), tako tudi pl. Cassiani iudices Ci.
c) = Gaja Kasija, gl. pod 5.: Cassianae partes Vell. Kasijeva stranka, Kasijevi pristaši, kasijevci.
č) = Gaja Kasija, gl. pod 11.: Cassiana schola Plin. iun. Kasijevi nasledniki; subst. Cassiānī -ōrum, m kasijevci, Kasijevi privrženci: Dig.

Castalia -ae, f (Κασταλία, sc. πηγή) Kastalija, studenec Muz na Parnasu blizu Delfov: L. Andr. ap. Fest., V., H., Sen. tr., Stat. Od tod adj. Castalius 3 (Καστάλιος) kastalijski: Col., Stat., Mart., aqua O., arbor Pr. lovorika, umbra Tib. senca lovorik, antrum O. preroška votlina v Delfih. — Castalis -idis, f kastalijska: unda Mart.; Castalides sorores: Mart. ali Castalides Kastalke = Muze: per... Castalidum (tudi: Castalium) gregem Mart.

castīgō -āre -āvī -ātum (prim. castus)

1. (u)krotiti, (ob)uzdati: equus non parens frenis asperioribus castigandus est L.

2. pren.
a) omejiti (omejevati), (u)tesniti, utesnjevati, (u)krotiti, (o)brzdati, ovirati, preprečiti (preprečevati): castigatus animi dolor Ci., c. nimiam levitatem L., ita castigandae plebi compositum senatus consultum T., c. crebris potiunculis risum Petr. udušiti, molis praevalidae pulvere lapsūs Stat.
b) kaj napačnega izboljš(ev)ati poskusiti, popraviti (popravljati): carmen reprendite, quod non... multa litura coërcuit atque... non castigavit H., c. vitia sua Plin. iun., Opicae castigat amicae verba Iuv.; pren.: examen improbum in illa c. trutina Pers. = napačno sodbo popraviti.
c) krajevno obdajati, oklepati: insula castigatur aquis Stat.

3. (po)karati, (po)grajati, kaznovati, (u)strahovati, ošte(va)ti, (o)zmerjati: aliquem leniter L., et perinde dominos laudaret castigaretque L., segniores castigat atque incitat C., c. improbos Ci., aliquem verbis Ci., L. ali dictis Pl., V., aliquem litteris C. ali per litteras T. pismeno ošte(va)ti, pueros vero matres et magistri castigare etiam solent, nec verbis solum, sed etiam verberibus Ci., c. aliquem verberibus Cu. ali plagis Ap. ali fustibus Dig.; castigantque moras V. grajajo obotavljanje, odvračajo od obotavljanja; z ACI ali quod: L.; s finalnim stavkom (z ut) = ostro opomniti (opominjati): C. — Od tod adj. pt. pf. castīgātus 3, adv. -ē omejen, od tod

1. stisnjen, strumen, tog: pectus O. stisnjene (ozke) prsi, frons Stat.

2. pren. utesnjen, kratko (jedrnato) povedan: opus Macr., luxuria castigatior Aug., castigatissima disciplina Gell. precej trdo ustrahovanje, castigate vivere Sen. rh. na tesnem živeti, samevati, castigatius vivere, agere Amm., eloqui castigatius aliquid Aug., haec de monade castigatius quam se copia suggerebat Macr.

castimōnia -ae, f (castus)

1. telesna čistost, bogoslužna spolna vzdržanost, redkeje vzdržnost pri slastnih jedeh, od tod včasih = post: Ap., Tert., summa castimonia virorum et mulierum Ci., c. corporis Ci.; decem dierum castimonia L., superstitio castimoniarum Plin.

2. met. nravna čistost, nravnost, nedolžnost: se suā... castimoniā defenderat Ci.

Castor -ŏris (star. tudi -ōris, dat. -ōrī itd.), acc. -orem, pesn. -ora, m (Κάστωρ) Kastor,

1. Tindarejev (ali Jupitrov) in Ledin sin, brat Poluk(s)a, Helene in Klitaimestre, sloviti krotilec konj. S svojim bratom je bil pomočnik mornarjev (Dioskura ali Dvojčka kot ozvezdje); njun praznik so obhajali 28. VI.: Varr., H., O., Cat., Pr. idr., Castor et Pollux Ci., aedes Castoris Ci. ali aedes Castoris et Pollucis Ci., Suet. Kastorjevo (in Poluk[s]ovo) svetišče na južni strani foruma med Julijevo baziliko in Vestinim svetiščem, ad Castoris (elipt., sc. aedem) Ci.; ob tem svetišču je bila zakladnica, od tod: ad Castoris quaerere Ci., ad vigilem ponendi Castora nummi Iuv.; pl. Castores Plin., Min., Tert., Arn. oba Kastorja = Dioskura, Kastor in Poluk(s), od tod alter Castor Stat.; kot krajevno ime: locus Castorum T. ali ad Castores Suet. Kastorjevo, kraj v gornji Italiji med Kremono in Bedriakom, kjer je bilo svetišče Kastorja in Poluk(s)a. Rimljani so prisegali (se zaklinjali) na Kastorja z izrazoma ēcastor ali mēcastor na Kastorja, pri Kastorju: Pl., Ter., Varr. ap. Gell. — Od tod adj. Castoreus 3 Kastorjev: manus Sen. tr.

2. Enejev tovariš: V.

3. vnuk kralja Dejotara, retor in zgodovinopisec, ki ga je ubil lastni ded: Ci.

4. Antonius Castor Antonij Kastor, gr. pisatelj del o rastlinstvu: Plin.