Franja

Isidōrus -ī, m (Ἰσίδωρος) Ízidor, gr. lastno ime,

1. I. Characēnus Izidor Haraški, neki zgodovinopisec: Plin.

2. I. Hispalēnsis Izidor Hispalski (= Seviljski), zgodovinopisec in slovničar.

3. neki podobar: Plin.

4. neki mimik: Ci.

Isigonus -ī, m (Ἰσίγονος) Izígon, gr. lastno ime,

1. zgodovinopisec: Plin., Gell.

2. neki podobar: Plin.

Issa -ae in Issē -ēs, f (Ἴσσα) Ísa, nom. propr., in sicer

1. otok ob dalmatinski obali, zdaj Vis, it. Lissa (= l'Issa): C., L., Auct. b. Alx., Mel. — Od tod adj. Issaeus 3 (Ἰσσαῖος) iški: L. Issaicus 3 (Ἰσσαικός) iški: L. in Issēnsis -e iz Ise, iški: L.; pl. Issacī -ōrum, m in Issēnsēs -ium, m Išani, prebivalci otoka Ise: L.

2. hčerka Lezbošana Makareja: O. (Macarēis).

3. ime psička: Mart.

Iubellius -iī, m Jubélij, italsko lastno ime, npr. I. Taurea Jubelij Tavreja, plemenit Kampan(ij)ec: Ci., L. epit.

Iūlius 3 (iz Iūlus) Júlij(ev), ime patricijske rodovine; en del te rodovine so Caesares. Poseb. znani so:

1. L. Iulius Caesar Lucij Julij Cezar, konz. l. 90, Marijev pristaš: Ci., Vell., Gell., Fl.

2. C. Iul. Caesar Strabo Gaj Jul. Cezar Strabon, brat prejšnjega, ki ga je skupaj z njim umoril Fimbrija l. 87: Ci.

3. veliki C. Iul. Caesar Gaj Jul. Cezar (100—44): Ci., Suet. idr.

4. njegov posinovljenec C. Iulius Caesar Octavianus G. Jul. Cez. Oktavijan, cesar l. 31—14 po Kr.: Suet., Vell., Fl. idr.

5. Iulia Julija, Cezarjeva hči, omožena s Pompejem.

6. Iulia, Avgustova hči, prvič omožena s Klavdijem Marcelom, drugič z M. Vipsanijem Agripo, tretjič s Tiberijem, ki jo je zaradi njenega nenravnega življenja pregnal na otok Pandatarijo. — Adj. Iūlius 3 Julijev: leges Ci. Julija Cezarja, sidus H. pobožanstveni (oboževani) Cezar, portus Iulius Suet. med Puteoli in Mizenskim predgorjem, edicta H., domus, templa O. Zlasti mēnsis Iūlius ali samo Iūlius julij, prej Quīn(c)tīlis, Cezarjev rojstni mesec, preimenovan v spomin na Cezarjeve koledarske popravke: Mart., Sen. ph. idr.; od tod po Cezarjevi smrti: Kal. Iul(iae) Col., Sen. ph., Id. Iul(iae), Non. Iul(iae): Col.

Iūlus -ī, m Júl, rim. ime: Iullus Antonius H., T. (prim. Antōnius 3). pl. Iulli T. možje, kakršen je bil Jul, možje kakor Jul; Vergilij je dal temu imenu grško obliko Iūlus -ī, m Jul = Enejev sin, navadno imenovan Ascanius: O., V.; pesn.: Phrygii Iuli Val. Fl. = Julij Cezar in njegovo ladjevje (kot Enejevi potomci).

Iūnius 3 (k iuvenis, iūnior, Iūnō)

I. Júnij(ev), ime rim. rodu

1. patricijskega: L. Iunius Brutus Lucij Junij Brut, ki je pregnal kralje in bil prvi konzul l. 509: L., Ci.

2. plebejskega:
a) D. Iunius Brutus Decij Junij Brut, Cezarjev legat, pozneje namestnik v Galiji, je padel v boju zoper Antonija l. 43: C., Ci. ep., Vell.
b) M. Iunius Brutus Mark Junij Brut, Cezarjev ljubljenec in Ciceronov prijatelj, je sodeloval pri umoru Julija Cezarja l. 44; padel je pri Filipih: Suet., Vell., Lucan. idr. — Adj. Iunia lex Ci. domus L. familia T. —

II. kot adj. ime šestega meseca: Iūnius mēnsis ali samo Iūnius Junijev mesec, junij: Ci., O., Kalendae, Nonae, Idus Col.

K, k = (gr. k), v najstarejši latinščini črka za glas K (C se je takrat uporabljal le za glas G). Ko so pozneje za glas g uvedli posebno znamenje G, je črka C izpodrinila črko K, ki se je ohranila le v nastopnih besedah oz. kraticah:

1. K. = Kaeso (rim. ime), gl. Caesō.

2. K. = Kalumniator, gl. calumniātor; to znamenje so vžigali obrekovalcem.

3. Kalendae, skrajšano K. ali Kal., gl. Calendae.

4. Karthago, Karthāginiēnsis, gl. Carthāginiēnsis (v klasični dobi se pišejo s K le navedene besede).

L, l, po stari pisavi I, enajsta črka lat. abecede.

I. Kot kratica L.

1. = Lucius (rim. ime).

2. = lībra (rim. as); od tod IIS, iz česar je nastalo HS = duae librae semis, tj. sestertius, sestertium itd. (prim. S in sēstertius).

3. = līberī.

II. Kot številčno znamenje = 50.

Laberius 3 Labêrij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znani so:

1. Q. Laberius Durus Kvint Laberij Dur, Cezarjev vojaški tribun, padel v Britaniji: C.

2. Decimus Laberius Decim Labe-rij, rim. vitez in sloveč pisec mimov, Cezarjev sodobnik, rojen okrog l. 106, umrl l. 43: Ci. ep., H., Sen. rh., Suet., Gell., Macr. Od tod adj. Laberiānus 3 Labêrijev: Laberianus ille versus Sen. ph.

Labros -ī, m (gr. λάβρος požrešen, lakomen, pohlepen) Lábros = Požrešnež, samogovoreče ime psa: O.

Lachnē -ēs, f (λάχνη volnasti lasje) Láhna = Volnolasa, pasje ime: O.

Laciadēs -ae, m (Λακιάδης) Lakiád, pripadnik lakiadske občine (δῆμος Λακιάδαι), ki je dobila ime po nekem heroju Lakiju (Λάκιος) v Atiki: Ci.

Lādōn -ōnis, m (Λάδων) Ládon

1. reka v Arkadiji, Alfejev pritok: O., Sen. ph., Mel., Plin.; rečnega boga Ladona so imeli za Dafninega očeta: V.

2. moško ime pri: V.

3. Aktajonov pes: O., Hyg.

Laelaps -apis, m (gr. λαῖλαψ vihra) Lájlaps, ime psa: O., Hyg.

Laelius 3 (iz *Laivilios, prim. laevus) Lélij(ev), ime rim. plebejskega rodu iz Tibura. Poseb. znani so:

1. C. Laelius Gaj Lelij, prijatelj Scipiona starejšega, se je bojeval 210—205 v Hispaniji, 205—202 zoper Sifaka, poveljnik konjenice v bitki pri Zami, konz. l. 190: Ci., L., Vell.

2. njegov sin C. Laelius Sapiens Gaj Lelij Modri (ker se je veliko ukvarjal s filozofijo), prijatelj Scipiona mlajšega, se je boril l. 147 pred Kartagino, l. 145 zoper Viriata, konz. l. 140: Ci., H., Q., Suet.

3. D. Laelius Decim Lelij, tožnik Lucija Valerija Flaka, ki ga je Cicero uspešno zagovarjal, tr. pl. l. 54., privrženec Pompeja in poveljnik njegovega ladjevja; po bitki pri Tapsu je naredil samomor: Ci. ep., C.

4. Laelia -ae, f
a) Lélija, ime dveh hčera Gaja Lelija Modrega; njune govorniške sposobnosti slavi Ci.; ena izmed njiju je bila Krasova tašča.
b) neka Vestalka: T. — Od tod adj. Laeliānus 3 Lélijev: naves C.

Laetōrius 3 Letórij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znani so:

1. M. Laetorius Mark Letorij, centurio primi pili, ki je l. 495 od rim. naroda konzuloma v sramoto dobil nalogo, naj posveti Merkurjevo svetišče v Rimu: L.

2. C. Laetorius Gaj Letorij, tr. pl. l. 471: L.

3. C. Laetorius Gaj Letorij, edil l. 216, pretor v Ariminu l. 210: L.

4. L. Laetorius Lucij Letorij se je moral l. 202 odpovedati edilstvu, ker je bil “vitio creatus”: L.

5. P. Laetorius Publij Letorij, prijatelj Gaja Grakha, je skušal rešiti svojega prijatelja pred zasledujočimi morilci; na mostu čez Tibero jih je nekaj časa zadrževal, potem je skočil v reko ali pa so ga (po pričevanju drugih) ubili: Val. Max.

6. neki skopuh Letorij: Mart. — Kot adj. = Letórijev: lex Laetoria Suet. ap. Prisc.

Lāïs -idis in -idos, acc. -idem in -ida, f (Λαΐς) Láida, gr. žensko ime, poseb. dveh slovitih korintskih hetêr: starejša in razvpitejša je živela v času peloponeške vojne: Ci. ep., O., Pr., Lact., mlajša je bila Apelova in Demostenova sodobnica: Plin., Gell.; acc. pl. Lāidas: Aus.

Lalagē -ēs, f (gr. λαλαγή brbljanje) Lálaga = „sladko brbljajoča“, gr. žensko ime, poseb. ene izmed Horacijevih ljubic: H., Pr.

Lamia² -ae, f Lámija, grško žensko ime: mulier est Segestana perdives et nobilis, Lamia nomine Ci.