Franja

cinaediās -ae, m kinedija, nam neznan dragulj, baje v možganih ribe cinaedus: Plin.

cinaedicus 3 (cinaedus) pohoten, razuzdan: Pl.; kot subst. masc. = cinaedus: Pl., Varr. ap. Non.

cinaedologos -ī, m (gr.κιναιδολόγος) nesramen, sramotilen pisatelj: Varr. ap. Non.

cinaedulus -ī, m(demin. cinaedus) pohotnež, razuzdanec: Scipio Afric. ap. Macr.

cinaedus -ī, m (gr.κίναιδος)

1.
a) nenaraven pohotnež, razuzdanec (= scortum masculum): Pl., Luc. ap. Non., Cat., Ph. idr.; kot adj. (s komp.) cinaedus -a -um α) nenaravno pohoten, brez sramu: cinaede Furi Cat., ut decuit cinaediorem Cat. β) razuzdan, nesramen: Iuv., cinaedā fronte Mart.
b) plesalec pohotnih plesov, baletnik: Pl.

2. kinajd, cined, neka morska riba: Plin.

cinara (cynara) -ae, f (gr.κινάρα, κυνάρα) artičoka: Col. (prim. Cinara 1.).

Cinara -ae, f (Κινάρα) Kinara,

1. otok v Egejskem morju, domovina artičoke: Mel., Plin.

2. Horacijeva ljubica: H., Pr.

cinaris (cynaris) -is, f kinara, cinara, nam neznana rastl.: Plin.

Cīncia, gl. Cīncius.

cincinnālis -e (cincinnus) zafrknjen, kodrast: herba c. (= polytrichon) Ap. h.

cincinnātulus 3 (demin. cincinnātus) z ljubko zafrknjenimi lasmi, kodrast: pueri Hier.

cincinnātus 3 (po zgledu pt. pf. iz cincinnus izveden adj.) kodrastih las, kodrast, kodrav: moechus Pl., consul, ganeo Ci., stellis iis, quas Graeci cometas, nostri cincinnatas vocant Ci. lasate zvezde, repatice. Kot nom. propr. Cincinnātus -ī, m Cincinat = Kodrež, Koder, Kodrè, Kodroglavec, priimek rodbine Kvin(k)cijevega rodu. Poseb. L. Quin(c)tius Cin. Lucij Kvin(k)cij Cincinat, consul suffectus l. 460, diktator l. 458, na to častno mesto poklican naravnost od oranja na polju, zastopnik starorim. preprostosti in pravičnosti: Ci., L., Val. Max.

cincinnulus -ī, m(demin. cincinnus) kodrič, kodrček, kodrc: Varr ap. Non.

cincinnus -ī, m (gr.κίκιννος) umetni koder (naspr. cirrus naravni koder), skodrani lasje: Varr., Iuv., Ap., Eccl. c. capitis Pl., cincinnorum fimbriae Ci.; pren. izumetničena lepota govora: Ci., Augustus ap. Suet.

Cīnciolus -ī, m(demin. Cīncius) Cincijček, ljubi Cincij: Ci.

Cīncius 3 Cincij(ev), ime rim. rodu. Poseb.

1. L. Cincius Alimentus Lucij Cincij Aliment, l. 210 je poveljeval kot pretor, l. 209 kot propretor na Siciliji ter l. 208 brez uspeha poskušal z morske strani zavzeti Epizefirske Lokre na Brutskem: L.

2. L. Cinc. Aliment Lucij Cincij Aliment, sloveči letopisec med 2. punsko vojno, v kateri je bil ujet; pisal je v gr. jeziku: L.

3. M. Cinc. Aliment Mark Cincij Aliment, kot tr. pl. l. 204 uveljavil zakon lex Cincia de donis et muneribus, po katerem odvetniki ne bi smeli jemati darov za zastopanje v pravdi: Ci., L., T., Arn.

4. L. Cinc. Lucij Cincij, Atikov upravnik: Ci. ep.

cīncticulus -ī, m(demin. cīnctus 2.) pašček, pasek, opasica: Pl.

cīnctiō -ōnis, f(cingere) opasovanje: Aug.

cīnctōrium -iī, n(cingere)

1. pas, poseb. ledveni pas, opasnik: Eccl.; pren.: Vulg., Ven.

2. vojaški (pre)pas: Mel.

cīnctum -ī, n(cingere) pas, prepas: Porph.