Franja

chaos, acc. chaos, abl. chaō, drugih sklonov v klas. lat. ni (Prisc. navaja neizpričan gen. chaus, dat. chaï, Serv. ima gen. Chaï), n (gr. τὸ χάος) haos (kaos), m

1. neizmerna praznina v podzemlju, kraljestvo teme, podzemlje: Sen. tr., Val. Fl., Stat., per chaos hoc ingens vastique silentia regni... oro O., possidet alter (Neptunus) aquas, alter (Pluto) inane chaos O.

2. pooseb. kot nom. propr. Chaos Haos, podzemeljsko božanstvo, oče Noči in Ereba: Hyg., Sen. tr., Q., Sil., Chaos et Phlegeton V., ter centum tonat ore deos, Erebumque Chaosque V., et Noctem Noctisque deos Ereboque Chaoque convocat O.

3. pren. neizmerna, trda tema: Cimmerium Stat., horridum Prud.

4.
a) neizmerna temna praznina, v kateri je nastalo vesolje: Varr., Sen. ph.
b) po kasnejših nazorih brezoblična prasnov, iz katere je nastalo vesolje: Sen. tr., Lucan., Lact., inque suas partes cessit inane chaos O., unus erat toto naturae vultus in orbe, quem dixere chaos, rudis indigestaque moles O.; met. ustvarjenje: aque chao divûm numerabat amores O.

charactēr -ēris, m (gr. χαρακτήρ)

1. orodje za vžiganje ali vrezovanje, vžigalo, rezilo: Isid.; met. vžgan ali vrezan znak, vžig poseb. pri živalih: Col., Aug.

2. pren.
a) značilne poteze, znaki kot magično pisanje: Eccl.
b) značilno bistvo, značaj pisave, opisovanja, svojstveni slog koga: Varr., Vop., Serv. (Ci. in Gell. pišeta to besedo gr.).

Charybdis -dis, acc. -dim in -din, redko (v pozni lat.) -dem, abl -dī, f (Χάρυβδις) Haribda, morski vrtinec v Mesinskem prelivu; starodavniki so se ga bali in si ga zato predstavljali kot požrešno morsko pošast: Ci. idr., dextrum Scylla latus, laevum implacata Charybdis obsidet atque... ter... vastos sorbet on abruptum fluctus V.; apel. vrtinec sploh: Prud.; pren. za oznako česa slabega, kakšne napake, predvsem lakomnosti: Syrtim patrimonii scopulum libentius dixerim, Charybdim bonorum voraginem potius Ci., incidit in Scyllam, qui vult vitare Charybdim H., quanta laborabas Charybdi H.

Chios (Chius) -iī, f (Χίος) Hios, velik in bogat (zlasti vinoroden) otok ob Jonski obali med Samosom in Lezbosom: Varr., Ci., N., L., H. idr. Od tod adj. Chīus 3 (Χῖος) hijski, s Hiosa: vinum Pl., Varr. fr., H., ficus, insula Varr., cadus H., Tib., terra, lapis, marmor Plin., a puero vitam Chiam gessi Petr. = sem živel veselo in razkošno (Hijci so bili znani kot sladkoživci). Subst.

1. Chīa -ae, f
a) (sc. insula) Hia, starejše ime otoka Hiosa: Plin.
b) (sc. ficus) hijska smokev: Col., Mart.
c) Hijka, preb. Hiosa: H.

2. Chīī -ōrum, m Hijci, preb. Hiosa: Ci., L.

3. Chīum -iī, n (sc. vinum) hijsko vino: H.

4. Chīa -ōrum, n hijske tkanine: Lucr. (toda v novejših izdajah Cīa = Κεῖα).

Chīrōn (Chīrō: L. Andr. fr., Iuv. ) -ōnis, acc. -ōna in -ōnem, m (Χείρων) Hiron, Kentaver, slavni glasbenik, zdravnik in vedeževalec, Saturnov in Filirin sin (od tod Philyridēs Filirin sin: V., O.) Ahilov, Asklepijev in Jazonov vzgojitelj; v boju s Kentavri mu je Herakles s strelo zadal neozdravljivo rano, zato ga je Jupiter sprejel na nebo kot ozvezdje (Strelec): Lucan.; kot kipec: Iuv. Od tod adj.

1. Chīrōnēus 3 (Χειρώνειος) Hironov, hironski: vulnus Luc. neozdravljiva.

2. Chīrōnīus 3 (Χειρώνειος) = Chīrōnēus: vulnus Cels., Ap. h. neozdravljiva, ulcus Cels.; subst. Chīrōnīa -ae, f hironija, hironska, rodovno ime več rastlin: Plin., Chīrōnīon -īī, n bot. = centaurēum: Plin.

3. Chīrōnicus 3 Hironov: ars Sid.

chīrūrgūmena -ōrum, n (gr. χειρουργούμενα) Ranocelniške (Kirurške) operacije kot knjižni naslov: Cael.

chlōre͡us -eī, acc. -ea, m (gr. χλωρεύς iz χλωρός zelenkast) hlorej, zelenkast ptič, menda zelena žolna ali strnad ali volga: Plin. — Kot nom. propr. Chlōre͡us Hlorej, govoreče ime mladega človeka = „Negodè“, „Zelenko“: V.

chorda (corda) -ae, f (χορδή)

1. črevo: Petr.

2. met.
a) črevnata struna: Lucr., Tib., Sen. tr. idr., septem chordae citharae Varr., nam voces ut chordae sunt intentae, quae ad quemque tactum responeant Ci., cantare ad chordarum sonum N. peti ob spremljavi strun, percurrere pollice chordas O. strune ubirati, citharoedus, chorda qui semper oberrat eadem H. ki vselej isto struno napačno igra.
b) v pl. igranje, brenkanje na strune: verba loqui socianda chordis H.

3. struna kot vez (fem.): Pl.

Chrȳsās -ae, m Hriza, sicilska reka: Ci.; kot rečni bog: Sil. (z voc. Chrȳsā).

Chrȳsēs -ae, m (Χρύσης) Hriz,

1. Apolonov svečenik v mizijski Hrizi (gl. Chrȳsa), oče Astinome (Astynome), ki jo je sicer ugrabil Ahil, a so jo Grki kot plen prisodili Agamemnonu; ko je Apolon kaznoval gr. vojsko s kugo, so morali Grki Astinomo vrniti očetu: Luc. (z gen. Chrȳsī), O., Hyg. (z dat. Chrȳsī). — Chrȳses kot naslov Pakuvijeve tragedije: Ci. — Od tod patronim Chrȳsēïs -idos, acc. -ida, f (Χρυσηΐς) Hrizeida, Hrizova hči Astinoma (ki jo Hom. imenuje le Χρυσηΐς): O. Soobl. Chrȳsēïda -ae, f: Hyg.

2. Agamemnonov in Hrizeidin sin: Hyg.

chrȳsos -ī, m (gr.χρυσός)

1. zlato: Plin.

2. zlato kot ime neke ribe zlatice: Plin.

3. chrȳsos melas črni bršljan: Ap. h.

cicāda -ae, f veliki cvrček, veliki škržat; njegovo oglašanje je bilo starodavnikom zelo prijetno: Nov. fr., Lucr., V., O., Plin., exspectate cicadas (= poletje) Iuv.; kot nakit gr. žensk: Ps.-V. (Ciris), Tert.

cicūta -ae, f

1. (velika) trobelika, lajnež, strupena rastl.; njeno seme in listje so starodavniki uporabljali za hladilni obkladek proti vročici, njen sok, ki v večji količini povzroči smrt, pa, zmešan z medom, za zastrupljanje: Lucr., O., Plin. idr., quae poterunt umquam satis expurgare cicutae H. (kot hladilo „pesniške vročice“), cicutis alium nocentius H., mala tollet anum vitiato melle cicuta H., sorbitio tollit quem dira cicutae Pers. = Sokrata, ko je izpil čašo trobelikovca.

2. steblo trobelike, ki so ga uporabljali za piščali: Lact., cavas inflare cicutas Lucr., est mihi disparibus septem compacta cicutis fistula V.; met. iz trobelikinega stebla narejena piščal: hac te nos fragili donabimus ante cicuta V. — Kot nom. propr. Cicūta, -ae, m Kikuta, govoreče ime oderuha: H.

Cilicēs -um, acc. nav. -as, m (Κίλικες) Kiličani, preb. južnega maloazijskega obrežja nasproti Cipra, sloviti gusarji: Ci., C., N. idr., Cilices Clitae T. Kiličani Kliti, divji kilikijski gorjanci. Redek sg. kot apoz. Cilix -icis, m (Κίλιξ) Kiličan, kiliški: crocus Lucr., Cil. Taurus O., tonsor Mart., Tamira T.; k temu fem. Cilissa -ae(Κίλισσα) Kiličanka, kiliška: spica rumenec = žafran: O. ali pa žafranovo olje: Pr. — Od tod adj.

1. Cilicius 3 (Κιλίκιος) kilikijski, kiliški: Cil. portae N., Plin. (prelaz na Tavru), Cil. mare Cu., Plin., vela Ulp. (Dig.) iz kilikijske kozje dlake; subst.
a) Cilicia -ae, f(sc. terra, Κιλικία, sc. γῆ) Kilikija: Ci., C., N., L. idr.
b) cilicium -iī, n (κιλίκιον) kiliška odeja, kiliška preproga, kiliško pregrinjalo iz kozje dlake: Sis. ap. Non., Varr., L. idr., coria, cilicia, saccos imperavit Ci.; occ. raševinasta obleka kot znamenje pokore: Vulg.

2. (iz Cilicia) Ciliciēnsis -e kilikijski: praetor, provincia Ci. ep., legio C.

Cimbrī -ōrum, m (Κίμβροι) Kimbri (Cimbri), germ. ljudstvo, ki je po mitu v 2. st. zaradi dviga Severnega morja odrinilo iz svojih bivališč proti jugu; l. 113 so premagali konz. Gneja Papirija Karbona pri Noreji, l. 103 pa jih je Marij porazil pri Vercelah: Ci., C., T. idr.Redek sg. Cimber -brī, m Kimber Cimber): Val. Max., Q., kolekt.: Cl. Kot adj.= kimbrski (cimbrski): Cimbro triumpho O. nad Kimbri. Kot priimek: L. Tillius Cimber Lucij Tilij Kimber (Cimber), eden izmed Cezarjevih morilcev: Ci. — Od tod adj. Cimbricus 3, adv. -ē kimbrski (cimbrski): Vell., Fl., scutum Ci. (kot izvesek neke prodajalnice na forumu), bellum Plin., Front., Cimbrice loqui Ps.-Q.

cīmex -icis, m stenica: Varr., Cat., Petr., Col., Plin., tritus cimice lectus Mart., pren. kot psovka: cimex Pantilius H. ujedljiva stenica.

cinaedicus 3 (cinaedus) pohoten, razuzdan: Pl.; kot subst. masc. = cinaedus: Pl., Varr. ap. Non.

cinaedus -ī, m (gr.κίναιδος)

1.
a) nenaraven pohotnež, razuzdanec (= scortum masculum): Pl., Luc. ap. Non., Cat., Ph. idr.; kot adj. (s komp.) cinaedus -a -um α) nenaravno pohoten, brez sramu: cinaede Furi Cat., ut decuit cinaediorem Cat. β) razuzdan, nesramen: Iuv., cinaedā fronte Mart.
b) plesalec pohotnih plesov, baletnik: Pl.

2. kinajd, cined, neka morska riba: Plin.

cincinnātus 3 (po zgledu pt. pf. iz cincinnus izveden adj.) kodrastih las, kodrast, kodrav: moechus Pl., consul, ganeo Ci., stellis iis, quas Graeci cometas, nostri cincinnatas vocant Ci. lasate zvezde, repatice. Kot nom. propr. Cincinnātus -ī, m Cincinat = Kodrež, Koder, Kodrè, Kodroglavec, priimek rodbine Kvin(k)cijevega rodu. Poseb. L. Quin(c)tius Cin. Lucij Kvin(k)cij Cincinat, consul suffectus l. 460, diktator l. 458, na to častno mesto poklican naravnost od oranja na polju, zastopnik starorim. preprostosti in pravičnosti: Ci., L., Val. Max.

Cīncius 3 Cincij(ev), ime rim. rodu. Poseb.

1. L. Cincius Alimentus Lucij Cincij Aliment, l. 210 je poveljeval kot pretor, l. 209 kot propretor na Siciliji ter l. 208 brez uspeha poskušal z morske strani zavzeti Epizefirske Lokre na Brutskem: L.

2. L. Cinc. Aliment Lucij Cincij Aliment, sloveči letopisec med 2. punsko vojno, v kateri je bil ujet; pisal je v gr. jeziku: L.

3. M. Cinc. Aliment Mark Cincij Aliment, kot tr. pl. l. 204 uveljavil zakon lex Cincia de donis et muneribus, po katerem odvetniki ne bi smeli jemati darov za zastopanje v pravdi: Ci., L., T., Arn.

4. L. Cinc. Lucij Cincij, Atikov upravnik: Ci. ep.