Franja

Myndos: Mel. in Myndus: Ci., L. -ī, f (Μύνδος) Míndos, mesto v Kariji s pristaniščem severozahodno od Halikarnasa, dorska naselbina (kasneje Mendes ali Mendesche, danes vas Gümuşlük). — Od tod prebivalci Myndiī -ōrum, m (Μύνδιοι) Míndijci, Mindošáni, preb. Mindosa: L.

Myrīna -ae, f (Μυρίνα) Mirína

I. utrjeno eolsko pristaniško mesto v Miziji nasproti Lezbosa: Ci. ep., L., T.; Vell. Od tod Myrīnus 3 mirínski Mart. —

II. mesto na Lemnosu: Plin. —

III. mesto na Kreti: Plin.

myrmēcion -iī, n (gr. μυρμήκιον)

1. mirmékij, vrsta pajka: Plin.

2. (v obl. myrmēcium) nekaka bradavica: Cels.

myrmēcītis -idis, f (gr. μυρμηκῖτις) mirmekítida = „mravljevec“, nam neznan dragulj, v katerem so ujete mravlje kakor v jantarju: Plin.

Myrmidonēs -um, m (Μυρμιδόνες) Mirmidón(c)i, ahajsko pleme v tesal(ij)ski Ftiotidi, ki mu je vladal Ahil. Po bajki so se izselili z Ajgine, potem ko jih je Zevs na Ajakovo prošnjo iz mravelj spremenil v ljudi, ker je strašna kuga pomorila otočane: O., V., Serv. Povod za to bajko je bilo njihovo ime, ki spominja na besedo μύρμηξ mravlja. Sg. Myrmidōn -ōnis, m in f Mirmidónec, Mirmidónka: Stat.

Myrtilus -ī, m (Μυρτίλος) Mírtil

1. Hermesov (Merkurjev) sin, Ojnomajev voznik; Pelops ga je ukanil in za plačilo svoje nezvestobe do Ojnomaja je skočil (ali bil od Pelopsa pahnjen) v morje, ki se baje po njem imenuje Myrtōum mare (toda gl. Myrtos): Ci., Sen. fr., Cl. —

2. rim. priimek: L. Minucius Myrtilus L. —

3. zgodovinar (prim. Myrsīlus 2.): Arn. —

4. suženj Marka Antonija: Ci.

MȳsĪ -ōrum, m (Μυσοί) Mízijci, preb. maloazijske pokrajine Mizije, tračansko pleme, ki se je preselilo iz Evrope v Malo Azijo; v Evropi ostali del se je potem imenoval Moesī Mezijci, njihova dežela pa Moesia Mezija; gl. Moesi): Plin.; Mizijci so bili izvrstni lokostrelci: L., pri Grkih so (prav tako kakor Frigijci) veljali za topoglavce: Ci.; sg. Mȳsus -ī, m Mízijec: Mysus aut Phryx Ci. — Od tod adj. Mȳsus 3 (Μυσός) mízijski: dux O. ali iuvenis Pr. = Telephus, mizijski kralj, Caicus, gentes O.; Mȳsius 3 (Μύσιος) mízijski: scammonium Plin.; subst. Mȳsia -ae, f Mízija, maloazijska pokrajina, ki je obsegala vse ozemlje med Lidijo in Frigijo: Ci., Mel., Plin., Lucan.

mystērium -iī, n (gr. μυστήριον) tajnost, skrivnost, tajni (skrivni, skrivnostni) nauk, misterij: aliquid tacitum tamquam mysterium tenere Ci. kaj zamolč(ev)ati kot veliko skrivnost; pogosto tudi = (skrivno) znamenje (simbol), (tajno) pravilo (kanon), tajna seja ipd.: Vulg., Eccl.; nav. pl.

1. kot relig. t.t. (versko-politični) tajni (skrivnostni) nauki, tajno (skrivno) bogočastje, bogoslužje, misteriji (ki so se jih udeleževali le posvečenci), v Grčiji poseb. misteriji elevzinske Demetre (Cerere): Attica Tert., mysteria illa sancta, quibus initiis nomen est Arn., dux eius Alcibiades absens Athenis insimulatur mysteria Cereris initiorum sacra, nullo magis quam silentio sollemnia, enuntiavisse Iust., in domo suā facere mysteria N. misterije, v Rimu najbrž misteriji Bonae deae (gl. Bona dea): m. Romana Ci. ep.

2. metaf. tajnosti, skrivnosti, skrivne (tajne) umetnosti ipd.: accipe congestas, misteria frivola, nugas Aus., dicendi mysteria Ci., rhetorum aperire mysteria Ci.

Myūns, Myūntis, acc. -ūntem in -ūnta, f (Μυοῦς) Miúnt, mesto v Kariji ob južnem bregu Majandra, najmanjše mesto jonske zveze (zdaj Pallatia, Palatscha): N., Vitr., Plin. (po nekaterih izdajah Myuus).

N, n trinajsta črka lat. abecede. Kratica za razne besede:

1. N. = Numerius (rim. ime)

2. n. = natus ali nepos ali numerus.

3. n. m. v. = nobilis memoriae vir.

4. N. L. (na glasovnicah) = non liquet (gl. liqueō).

Nababēs -um, m Nábabi, pleme v Mavretaniji: Plin.

Nabalia -ae, f Nabálija, reka v severozahodni Germaniji, najbrž vzhodni Renov rokav: T.

Nabār -aris, m Nábar, reka v Mavretaniji: Plin., Mel.

Nabateī (Nabathaeī) -ōrum, m (Ναβαταῖοι, Ναβαϑαῖοι) Nabatéjci, sprva divje nomadsko, pozneje imovito trgovsko pleme v Petrski Arabiji: Auct. b. Alx., Plin., T., Amm. — Od tod

1. adj. Nabataeus (Nabathaeus) 3 (Ναβαταῖος, Ναβαϑαῖος) nabatêjski: Sid. (ki meri Nabātaeus), saltus Iuv.; pesn. = arábski, vzhoden, vzhodnjaški, jutrov(ski): regna O., ille (sc. eurus) … torsit in occiduum Nabataeis flatibus orbem Lucan.; subst. Nabataea -ae, f (Ναβαταία) Nabatéja, pokrajina (nabatejska) v Petrski Arabiji; njeno glavno mesto je bilo Petra, južno od Mrtvega morja: Plin.

2. subst. Nabatēs -ae, m Nabatéjec, preb. nabatejske pokrajine: Sen. tr.

Nabis² -bidis, acc. -bim, m (Νάβις) Nábis, od l. 206 samodržec v Šparti, l. 192 ubit od ajtolskega vojskovodje Aleksamena: L., Eutr.

Nabrissa (tudi Nebrissa in Nebrussa) -ae, f Nabrísa (Nebrísa, Nebrúsa), mesto v Betski Hispaniji: Plin., Sil.

Nabūchodonosor, m. indecl. (Ναβουχοδονόσορ) Nabuhodónozor (nav. imenovan Nebukadnezar), drugi kralj kaldejsko-babilonskega kraljestva, vladal menda v letih 604—561: Tert., Cypr., Vulg.

Nacolēa (Nacolīa, Nacolĭa) -ae, f (Νακόλεια, Νακολία) Nakoléja (Nakolíja, Nakólija), mesto v Veliki Frigiji: Amm.

Naebis -is, m Nébis, reka v Luzitaniji: Mel.

naevius 3 (naevus) ki ima vrojeno znamenje, z vrojenim znamenjem: Arn. — Od tod

I. nom. propr. Naevius 3 Nájvij(ev), ime rim. rodu. Najbolj znani so:

1. Cn. Naevius Gnej Najvij, rim. dramatik in epik (okrog l. 250). Napisal je osem iger in opeval v saturnijskem metru prvo punsko vojno, ki se je je tudi sam udeležil. Ker je v svojih komedijah preveč prostodušno napadal Publija Scipiona in Metele, je moral oditi v pregnanstvo v Utiko; tam je umrl okrog l. 200: Ci., Gell.

2. Sex. Naevius Sekst Najvij, pravdni nasprotnik Publija Kvinkcija, ki ga je zagovarjal Cicero (v govoru Pro Quinctio) l. 81: Ci.

3. P. Naevius Turpio Publij Najvij Turpion, Verov (Verres) tovariš: Ci.

4. Naevius Sertorius Macrō Najvij Sertorij Makron, Sejanov naslednik l. 31 po Kr., ljubljenec cesarja Tiberija, katerega je Kaliguli na ljubo zadušil; Kaligula ga je naposled prisilil, da je naredil samomor: T., Suet. —

II. adj. Naevius 3 Nájvijev: porta Najvijeva vrata v Rimu, ob vzhodni aventinski rebri: Varr., L., nemora, silva Varr., Fest., olea Col. Od tod adj. Naeviānus 3 Nájvijev: Cels., modi, scripta Ci. mera, spisi (pesnika Najvija), Hector Ci. (oseba v drami pesnika Najvija), pira Col.