Franja

chorĕa (chorēa) -ae, f, večinoma v pl. (gr. χορεία) kólo, raj(anje), zborski ples: Lucr., Tib., Pr. idr., nec dulces amores sperne, puer, neque tu chorēās H., pars pedibus plaudunt chorĕās et carmina dicunt V., festas duxere chorēās O.; pren. o skladnem kroženju zvezd: caeli astrictae choreae Varr. ap. Non.

chōrepiscopus -ī, m (gr. χωρεπίσκοπος) deželni ali vaški škof: Cod. I.

chorēus -ī, m (gr. χορεῖος, sc. πούς pēs) metrična stopica trohej (—́⏑): Ci., Q.

choriambicus 3 (gr. χοριαμβικός) horjambski: metrum slovničarji, versus Sid.

choriambus -ī, m (gr. χορίαμβος) horjamb, metrična stopica —⏑⏑—: slovničarji; adj. = horjambski, iz horjambov sestavljen: carmen choriambum Aus.

choricus 3 (gr. χορικός) horski, korski: metrum Aus., Serv. = anapest. hiperkatalektična dipodija.

chōrobatēs -ae, m (gr. χωροβάτης) vodna tehtnica, ki so jo uporabljali za niveliranje vode: Vitr.

chorocitharistēs -ae, m (gr. χοροκιϑαριστής) citraš spremljevalec pri zboru: Suet.

chorographia -ae, f (gr. χωρογραφὶα) popis dežel, popis krajev: Vitr., Lact.; naslov nekega Ciceronovega spisa: Prisc.

chōrs, chōrtis, f, gl. cohors.

chorus -ī, m (gr. χόρος)

1. korski ples, kólo, raj; skoraj le pesn. in redko v sg.: Sen. tr., Mart., Stat., chorus et cantus et levis aptus amor Tib., per iuga Cynthi exercet Diana choros V. uri v korskih plesih, nympharumque leves cum Satyris chori H., choros ducere H. voditi, choros agere Pr. ali agitare V. korske plese izvajati, rajati.

2. met. pojoči in plešoči, družba pevcev in plesalcev, kor: commissationis chorus Ci., quem si puellarum insereres choro H., ch. canentium Col.; occ. kor v tragediji, ki spremlja glavno dejanje s svojim razmišljanjem: Gell., actoris partes chorus defendat H.

3. pren.
a) skladno se premikajoče zvezde, zvezdno kólo: ch. stellarum Ci., Pleiadum H.
b) sploh množica, četa, tolpa, zbor, kor: ch. Phoebi V. = Muze, Dryadum, Nereidum V., agmina diductis solvere choris V., ch. iuventutis Ci. (o dečkih, ki jahajo v krogu), philosophorum Ci., piscium Sen. tr., celo: ch. virtutum Ci.
c) chori (arhit.) skladi, plasti (kremenastih ali žganih pravokotnih kamnov): Vitr.

Chremēs -ētis, acc. -ēta in -ētem, m (Χρέμης) Hremes, stalno ime skopuha v atiški komediji in pri Ter.; od tod preg . = skopuh, stiskač: Terentianus ille Chremes Ci., quod aut avarus ut Chremes terra premam, discinctus aut perdam ut nepos H.

chrēsis, acc. -in, f (gr. χρῆσις) raba, uporaba: Luc.

Chrēsti..., gl. Chrīsti...

chrēston -ī, n (gr. χρηστόν) „vsekoristno“, „vsedobro“, vzdevek rastl. cichorium: Plin.

Chrēstus -ī, m (Χρεστός) Hrest,

1. ime sužnja ali osvobojenca: Ci. ep.

2. ime osvobojenega Juda: Suet.

3. napačna oblika namesto Chrīstus: Tert., Lact.

chrīa -ae, f (gr. χρεία) izrek z logično razlago, hrija (ret.): Sen. ph., Q.

chrīsma -atis, n (gr. χρῖσμα) maziljenje, mazilo, oljenje: Eccl. Od tod chrīsmō -āre maziliti, oljiti: Eccl.

Chrīstiānismus -ī, m (Χριστιανισμός) krščanstvo: Eccl.

Chrīstiānitās -ātis, f (Chrīstus)

1. krščanska vera, krščanstvo: Eccl., pozni Icti.

2. met.
a) (vse) krščanstvo = vsi kristjani: Cod. Th.