Franja

Muluccha: S., Prisc. in Mulucha: Mel., Plin. -ae, m Mulúk(h)a, mejna reka med Numidijo in Mavretanijo; v obl. Mulucha tudi mesto ob tej reki: Fl.

Mulvius 3 Múlvij(ev), ime rim. rodu: Val. Max.; od tod Mulvius (-iī) pons Múlvijev (múlvijski) most čez Tibero, 2,5 km severno od Rima (zdaj Ponte Molle), preko tega mosta je vodila Flaminijeva cesta v Etrurijo: Ci., S.; isti most M. agger: Stat. — Od tod adj. Mulviānus 3 Múlvijev, múlvijski: controversia Ci. ep., strutheis cotonea insita suum genus fecere Mulvianum Plin.

Mūnātius 3 Munácij(ev), ime rim. plebejskega rodu s priimkom Plancus Plank. Poseb. znani so:

1. L. Munatius Plancus Lucij Munacij Plank, Cezarjev privrženec in legat, z Lepidom konzul l. 42, Antonijev pristaš, a je pred bitko pri Akciju prestopil k Oktavijanu, za katerega je l. 27 svetoval naziv Augustus; neznačajen, nepošten in sebičen človek, ki je znal plašč obračati po vetru. S Ciceronom sta si pridno dopisovala: Ci. ep., C., Vell.

2. T. Munatius Plancus Bursa Tit Munacij Plank Burza, brat prejšnjega, tr. pl. l. 52, Milonov nasprotnik, Pompejev privrženec; dal se je na milost in nemilost Cezarju, ki mu je vrnil prejšnji stan. V vojni za Mutino je služil pod Antonijem: Ci.

3. Cn. Munatius Plancus Gnej Munacij Plank, brat prejšnjega; l. 44 je služil Cezarju, pretor l. 43, pozneje se je prizadevno bojeval pod poveljstvom svojega starejšega brata Lucija na čelu konjenice, vendar se je moral zaradi bolezni vrniti v Rim: Ci. ep.

4. Cn. Munatius Plancus Gnej Munacij Plank (posinovljen L. Plautius Plancus Lucij Plavtij Plank) brat prejšnjih treh; prišel je na listo Antonijevih proskribirancev, umrl pa je na begu: Val. Max.

5. T. Munatius Tit Munacij, ki sta ga odlikovali prudentia in fides: Ci. ep.

6. neki Munatius Gallus Munacij Gal; omenja ga: Mart.

7. Munatia Plancīna Munacija Plancina, soproga Gneja Pizona; vedela je za (namišljeno) zastrupitev Germanika in je v strahu pred obtožbo naredila samomor: T.

Munda -ae, f Múnda

1. mesto v Betski Hispaniji blizu Kordube, kjer je Gaj Scipion l. 214 premagal Kartažane (L., Sil.), Cezar pa l. 45 Pompejeva sinova: Auct. b. Hisp., Fl., Sen. ph., Val. Max. — Od tod adj. Mundēnsis -e pri Múndi, múndski: campus Auct. b. Hisp., proelium Suet.; preb. subst. Mundēnsēs -ium, m Mundáni: Auct. b. Hisp.

2. keltibersko mesto v Tarakonski Hispaniji: L.

3. reka v Luzitaniji med rekama Tag in Duris (zdaj Mondego): Mel., Plin.

munditia -ae, f in (neklas.) munditiēs -ēī, f (mundus1)

1. čistost, čistoča, snažnost, (gosposka) ličnost, brhkost, ljubkost, čeden (ličen, lep, ljubek) videz, v slabem pomenu nakičenost, gizdavost, nečimrnost v pohištvu in obleki idr.: munditia illecebra animost ea amantum Pl., munditias facere Ca. čediti, čistiti, snažiti, munditias fieri volo Pl., alia iam munditiarum facies (sc. est) Front. snažnost (cest) se kaže zdaj v povsem drugačni podobi, munditia non odiosa neque exquisita nimis Ci., non Graecā facundiā neque urbanis munditiis sese exercuit S., simplex munditiis H., mundities vehiculorum Sen. ph., immundissimis se expolire munditiis Sen. rh., Syrorum munditiae Fr., comunt se vestibus et munditiis corporis Hier.

2. occ. ličnost, tanek (pretanjen, prečiščen, očiščen, prefinjen) okus v slogu, vedenju, olikano, uglajeno vedenje: eloquentia modo et munditia remanebit Ci., grave virus munditiae pepulere H. je izpodrinila (helenska) ličnost, quaedam circa proprietatem significationemque munditiae Q., venustas et mundities orationis Gell., alicuius epistulae munditiae et venustatis et prudentiae plenae Gell.

mundō -āre -āvī -ātum (mundus 3) (o)čediti, (o)čistiti, (o)snažiti: aptum ante locum Ps.-V. (Moret.), mundatur nitro Plin., praesepia Col., legumina Hier. prebirati, vasa Ambr.; metaf. nravstveno, moralno očistiti (očišč(ev)ati): Vulg., novo partu de crimine mundum Ven.; pt. pf. v komp. mundatior čistejši: cum sim ab ista peste mundatior Aug.

mūnerō -āre -āvī -ātum (mūnus)

1. podariti (podarjati) komu kaj, darovati komu kaj: coronam virgini Acc. ap. Non., beneficium bene merenti Pl. izkazati.

2. obdariti (obdarjati) koga, obdarovati koga s čim: Kalendis suam matrem Pl., in quo (sc. loco) erant ea composita, quibus te rex munerare constituerat Ci., inani me lance muneras Sen. ph., libertum magnifice m. Ap., barbaros venientes Ulp. (Dig.), eos legatos muneratos absolvit Amm., regni cum societate muneravit Macr., intellegentiā mentes hominum Ps.-Q., dignus, quem maximis officiis muneres Symm.; abs.: certatim nutricant et munerant Pl. — Soobl. mūneror -ārī -ātus sum v enakih pomenih

1. natura aliud alii commodi … muneratur Ci.

2. Alexis me opipare muneratus est Ci. ep., unā Priapum H.; abs.: assectatur, assidet, muneratur Ci.

mūnicipium -iī, n (mūniceps) „zadruga municipijanov“, municípij =

1. zavezniško mesto. Sprva so municipia večinoma mesta v Laciju (razen Rima), ki so imela svojo upravo, svoje zakone in svoje oblastnike, imenovane decuriones, a so bila v trdni zavezi z Rimom in imela do tega mesta iste dolžnosti (munia), zato pa tudi (kakor Formiae, Lanuvium, Tusculum) iste pravice (rim državljanstvo: suffragium, conubium, commercium idr.) kakor cives Romani. Po latinski vojni l. 338 so se te razmere precej spremenile. Municipia so se spojila z Rimom in postala rim. mestne občine, ki so bile z Rimom v različnih zvezah: nekatera (npr. Acerrae, Atella, Cumae) so ohranila svojo samoupravo, druga (npr. Anagnia, Capua, Cuere idr.) so jo izgubila ter bila popolnoma podložna Rimljanom in upravljana od rim. oblastnikov, nekatera (kot npr. Aricia, Lanuvium, Nomentum, Pedum, Tusculum idr.) so bila municipia cum suffragio, torej so imela vse pravice rim. državljanov, druga, municipia sine suffragio, niso imela teh pravic, zato so njihovi prebivalci morali služiti v rim. vojski in plačevati davke: Ci. idr.

2. Julijev zakon (lex Iulia) je povzdignil vsa italska mesta v municipije s popolnim rim. državljanstvom in municipium odslej = podeželsko, pokrajinsko, svobodno mesto, ime, ki so ga za časa cesarjev dobila tudi mesta zunaj italskega polotoka: Ci. idr.

mūnīmen -inis, n (mūnīre), pesn. beseda = v prozi mūnīmentum utrdba, utrdbena, varovalna zgradba, varovalo, zaščitno sredstvo, branik, branilo, obramba: locus tutus munimine molis O., m. portae O., fossas munimine cingere O., m. ad imbres V., horti Pall., munimina sui Vulg., catafracti equites propter munimina quae gerunt, a vulneribus tuti Veg.

mūnus (stlat. moenus) -eris, n (prim. mūnia) storitev, od tod

I.

1. dolžnost (v pravnem oziru, officium v nravstvenem), obveza(nost), zaveza(nost), naloga: Pl., Lact., officium munusque sapientiae Ci., muneri atque officio praeest Ci., imbecilli senes nullum vitae munus exsequi possunt Ci., bestia suum tenens munus Ci. vedno ravna zvesto svojemu namenu, munus alicuius est (z inf. ali ut) naloga (namen) je: cuius (sc. culturae) hoc munus est, ut efficiat, ut … Ci., principum munus esse ducebat resistere levitati multitudinis Ci., rem publicam sui muneris facere T. prevzeti (nase vzeti) vodstvo države.

2. meton.
a) služba, mesto, posel, opravilo, dolžnost, položaj, funkcija: munera civilia Ci., Icti., munere interpretum Ci. ali servorum munere frugi N., munere vacare C., N. prost biti vojaške službe (vojaščine), pa tudi sploh biti prost službe: L., militare munus fungi V. vojna, vojaška služba, munera vigiliarum obire L. stražarsko službo (nalogo) opravljati, stražiti, legationis m. Ci. mesto poslanika, consulare munus sustinere Ci., iudicandi munus Vell. sodništvo, honoribus et rei publicae muneribus perfunctus Ci. častne in uradne službe, munera rei publicae pogosto = politično področje, politika: orbati rei publicae muneribus Ci.
b) (državljanom naloženo) breme, naloga, opravilo, prispevek, izpolnitev obveznosti, dajatev, davek, davščina, dača: hoc munus imponebatur Ci., liberi fuerunt ab omni sumptu, molestiā, munere Ci., omni munere solvi T., omni civium munere functus (= gr. ἰσο-τελής). —

II.

1. usluga, prijaznost, ljubeznivost, vljudnost, (u)dvorljivost, milost: occuparent ipsi suum munus facere L., si quid adhuc ego sum, muneris adhuc tui est O. hvala za to gre le tvoji milosti, me fatebor muneris esse tui O. da sem stvar tvoje ljubeznivosti, aequo vero (sc. tenuis revež) verbis auget suum munus Ci. povračilne usluge, munera ditium dominorum S. fr.; poseb. (pesn.) munere = s pomočjo: munere sortis O., munere niveo lanae te Pan fefellit V. (nives = analogno k lana).

2. occ. zadnja prijaznost, zadnja usluga (izkazana mrtvecu), pogreb: animas decorate supremis muneribus V., inania morti munera dant lacrimae O., non haec est fortuna domus; tibi munera matris contingent fletus peregrinaeque haustus harenae! O., inani fungi munere V. —

III.

1. dar, darilo (s posebnim namenom, ob posebni priložnosti; donum je vsak dar): natalicium Val. Max., velut dei munus Iust., nuptiale L., Icti., munera Bacchi O. ali Liberi H. = vino, Cereris O. = kruh, terrae H. = poljščina, dare (alicui) munus, munera Ci., L., Cat. idr., dare munus in exsequias Tib., alicui aliquid muneri (v dar) dare N., Suet. ali mittere N.; metaf. sad: opusculum, maiorum vigiliarum munus Ci. sad mojega večjega ponočnega napora, nullum solitudinis munus Ci.

2. occ.
a) (bogovom posvečen) dar, daritev, daritveni dar, posvetilo, žrtev, žrtveni dar: munera templis ferre O., munus divae perficere V.; poseb. dar(ilo) za mrtve(ga), mrtvaški dar, zadušni dar, zadušnica: cineri haec mittite nostro munera V., aliquem postremo donare munere mortis Cat., munera praeferentes Suet.
b) darilo, ki so ga dajali oblastniki narodu v zahvalo za svojo izvolitev ali da bi se mu priporočili za nadaljnjo naklonjenost (gledališke in cirkuške igre, razni drugi spektakli, veselice idr.) α) praznična igra: popularia munera Ci., munus Scipionis, dignum eo ipso Ci., venationes, quae vocantur munera Lact.; metaf. hoc munus aedilitatis meae populo Romano amplissimum pulcherrimumque polliceor Ci. (po tožbi proti Veru); poseb. gladiatorska igra, gladiatorski spopad, borilna igra: munus gladiatorium Ci. idr., večinoma samo munus Ci. idr., gladiatorium munus dare L., munus magnificum dare Ci., magna munera dare C., munus edere L., functus est maximo munere aedilicio Ci. kot edil priredil velikanske gladiatorske igre, magnificentissimum aedilitatis munus edere Vell. ali familia (o gladiatorjih) posset munus praebere Ci. β) vodometi: Front. γ) javno, nav. zgrajeno veličastno poslopje, stavba: muneribus nati (Marcelovemu gledališču) sua munera (stebrišče, imenovano porticus Octavianus) mater addidit O., Pompei munera Vell. gledališče; metaf. veličastna zgradba (o svetu): architectus tanti muneris Ci.

Opomba: Star. dat. sg. munere: Luc. fr., abl. sg. moenere: Varr.

mūraena (mūrēna) -ae, f (gr. μύραινα)

1. murena, gruj, morska riba, zelo priljubljena jed: Pl., Luc. fr., Varr., Ci., O., H., Petr., Vitr., Pers., Sen. ph., Plin., Iuv., Mart., Macr., Lamp.

2. metaf.
a) „murena“, „gruj“, črna žila v obliki murene kot napaka v lesu: Plin.
b) nekakšna ovratna verižica, ogrlica, grivna: Isid. — Kot nom. propr. Mūraena (Mūrēna) -ae, m Muréna, ime rim. rodbine iz Licinijevega rodu (gl. Licinius). Od tod Mūrēniānus 3 Murénin, murénski, murenijánski; subst. Mūrēniāna -ae, f (sc. oratio) Ciceronov govor za Mureno (Pro L. Murena oratio): M.

Murcia -ae, f Múrcija

1. Venerino bogočastno ime: Fest., P. F., ad Murciae (sc. aedem) ali ad Murciam L., Varr. pri Murcijinem svetišču (v ozki dolini med Palatinom in Aventinom). Ime so pozneje izvajali iz murtus, zato so ga pisali Murtia ali Murtea ali Myrtea, kot da gre za boginjo mirte: Varr., Plin., Tert. — Od tod adj. Murcius (Murtius) 3 Múrcijin: metae v velikem cirkusu (circus maximus) blizu Murcijinega svetišča, vallis Cl., Serv., Symm. ozka dolina med Palatinom in Aventinom, kjer je stalo Murcijino svetišče.

2. boginja lenobe: Aug., Arn.

murcus -ī, m pohabljen(ec), okrnjen(ec), poseb. o takem, ki si je odrezal palec, da bi mu ne bilo treba v vojsko: Amm.

mūrex -icis, m (prim. gr. μύαξ, μυῖα klapavica)

1. užitni volek, bodljikav lupinar, ki ga pogosto najdemo v Sredozemskem morju: Baianus H.

2. škrlatnik (čokati volek, bodljikava bagrenka), morska školjka z zavito bodljikavo lupino, po kateri se loči od morske školjke, imenovane purpura: Plin.; njegova lupina (pesn.) kot Tritonova troba (tuba): O. ali Forkisova: Val. Fl.; rabljena kot posoda za tekočino: Mart. in kot okras votlin: O.; meton. škrlatni sok, škrlat, škrlatna barva, purpur: Phocaicus, Tyrius O., suave rubens V., lanae bis Afro (Gaetūlo) murice tinctae H.; konkr. škrlatno oblačilo Cod. Th.; pren.: velut murice probitatis inficit Ambr.

3. metaf. bodičaste stvari
a) bodičast rogljač ali skôpec (past): Val. Max., murices ferreos in terram defodere Cu.; štrleča bodica: armarium muricibus praefixum Gell.; železna bodica na uzdi: acutus Stat.
b) čer, kleč, greben, ostro kamenje: acuto in murice remi obnixi crepuere V., sternere forum muricibus Plin.

Murgantia -ae, f Murgáncija

1. mesto v Samniju: L.

2. mesto na Siciliji, severovzhodno od Sirakuz, imenovano tudi Murgentia (Morgantia, Morgentia) Murgéncija (Morgáncija, Morgéncija): L., Sil. — Od tod adj. Murgentīnus 3 murgéncijski, murgáncijski: vinum Ca., ager Ci., vitis Col.; subst. Murgentīnī -ōrum, m Murgentíni, preb. (sicilskega) mesta Murgencije: Ci., Plin.

murmillō (myrmillō, mirmillō) -ōnis, m (menda sor. z gr. μορμύλος, μορμύρος neka morska riba) murmílon (mirmílon), vrsta gladiatorjev, ki so se borili v galski bojni opravi, na vrhu svoje galske čelade pa so imeli kot znamenje podobo ribe; murmilonova nasprotnika sta bila retiarius in Threx: Ci. (z obl. myrmillo in inačico murmillo), Q., Sen. ph., Suet., Aur., Amm., P. F., mirmillo armaturae Gallicae nomen ex pisce inditum, cuius imago in galea fingitur Fest.

Murocincta -ae, f Murocínkta = „obdana z zidom“, vila cesarja Valentinijana II. v Panoniji ob Donavi: Amm.

murra¹ (murrha, myrrha) -ae, f (gr. μύρρα, beseda semit. izvora) bot.

1. mira, arabski grm trajnica: Plin., Panchaia tellus ferat et murram O.; pooseb. Myrrha -ae, f Míra, Kinirova hči, Adonisova mati, spremenjena v istoimen(sk)i grm: O.; meton. mira, mirin sok, mirovo olje, mirovo mazilo: Plin., crines murrā madidi O. ali madentes V., stillata cortice murra O.

2. sicer rastl. murris (murrhis, myrrhis) ali myr(rh)izza dišeča krebuljica (Scandix adorata Linn.): Plin.

Murrius -iī, m Múrij, živinorejec iz Reata, eden od udeležencev v dialogu Res rusticae, strokovnjak za vzrejo oslov in mul: Varr.