Franja

Pandāteria -ae, f (Πανδατερία) Pandatérija, rodoviten otoček v Etrurskem (Tirenskem) morju med Ishijo in Pontskimi otoki; tja so za časa cesarjev pošiljali pregnance (zdaj Ventotene): T., Plin., Mel., Suet. — Soobl. Pandātaria -ae, f (Πανδαταρία) Pandatárija: Varr.

Panormus (Panhormus) -ī, f (Πάνορμος) Pánormos, ime več mest, poseb.

1. starodavno in znamenito mesto na severnem obrežju Sicilije ob ustju reke Oreta (Orethus), fen. naselbina, imenovana po fen. „Panhorm (panhorm)“ = „velika skala“ (od tod obl. Panhormus v rokopisih in izdajah, zdaj razvaline pri Palermu): Ci., L., Mel., Sil. — Soobl. Pan(h)ormum -ī, n Pánormum: Plin. — Od tod Pan(h)ormitānus 3 panormski, iz Pánorma: legati Ci.; subst. Pan(h)ormitānī -ōrum, m Panormitáni, preb. Panorma: Front.

2. mesto na otoku Samos: L.

Pantagiās ali Pantagiēs -ae, m (Πανταγίας, Πανταγίης) Pantágias (Pantágies), rečica na vzhodnem obrežju Sicilije (zdaj Fiume di Porcari): V., O., Cl.

Panthēum -ēī, n (gr. πάνϑειον in Πάνϑεον) Pánteon (Pantéj(on))

1. veliko Jupitrovo svetišče v Rimu; sezidati ga je dal Agripa (zdaj Tempio di S. Maria Rotonda): Plin., Macr., Amm.

2. kip kakega boga, ki kaže znamenja (simbole) več drugih božanstev: Aus.

Paraetonium -iī, n (Παραιτόνιον) Parajtónij, obmejno mesto s pristaniščem v egiptovski Libiji (zdaj el Baretone ali Bereck): O., Auct. b. Alx., Fl.; od tod adj. Paraetonius 3 parajtónijski, pesn. = egíptovski, egipčánski: Stat. ali áfriški: Sil.; subst. Paraetonium (Paraetonion) -iī, n neka fina in čista kreda, parajtón(ij)ska belina: Plin., Vitr.

Parīsiī -ōrum, m Parízijci, galsko pleme z glavnim mestom Lutetia (Parisiorum, zdaj Paris): C., Plin., Amm. Od tod Parīsiacus 3 parízijski: arx Ven.

Parma² -ae, f Párma, mesto v Cispadanski Galiji ob Emilijevi cesti, etrurska naselbina, od l. 183 pod rim. oblastjo (še zdaj Parma): L., Mart. Od tod adj. Parmēnsis -e pármski, iz Párme, v Pármi rojen: H.; kot subst. Parmēnsēs -ium, m Pármci (Parménci): Ci.

Parnēs -ētis, m (Πάρνης, gen. Πάρνηϑος) Párnes (Parnét), gora v Atiki na meji z Bojotijo (zdaj Ozia ali Nozia): Stat., Sen. tr.

Paropamīsus (Parapamīsus) -ī, m (Παροπάμισος, Παραπάμισος) ali Paropanīsos (Parapanīsos) -ī, m (Παροπάνισος, Παραπάνισος) Paropámiz (Parapámiz, Paropániz, Parapániz), Paropámiško gorovje (zdaj Hindukuš) v Aziji med Indom in Oksom: Cu., Mel., Plin. — Od tod Paropamīsadae (Parapamīsadae) -ārum, m (Παροπαμισάδαι, Παραπαμισάδαι): Cu. ali Parapanīsadae -ārum, m: Amm. ali Paropamīsiī -ōrum, m: Mel. Paropamízadi (Parapamízadi) Parapanízadi, Paropamízijci. preb. pokrajine ob južnem obronku Paropamiza. — Soobl. Propanīsadae -ārum, m Propanízadi: Mel.

Patavium -iī, n Patávij, Livijevo rojstno mesto v Venetiji (zdaj Padova): L., Suet. — Od tod

1. adj. Patavīnus 3 patavínski, patávijski: municipium Ci. = Patavium, tunicae Mart., volumina Sid. = Livijeva dela.

2. subst.
a) Patavīnī -ōrum, m Patavíni, Patávijci, preb. Patavija: Ci., L., Plin.
b) Patavīnitās -ātis, f patavínitas, patavinitéta = patávijščina, patávijska govorica: taceo de Tuscis et Sabinis et Praenestinis quoque (nam ut eorum sermone utentem Vettium Lucilius insectatur, quem ad modum Pollio reprendit in Livio Patavinitatem) … Q., et in Tito Livio, mirae facundiae viro, putat inesse Pollio Asinius quandam Patavinitatem Q.

Patmus (Patmos) -ī, f (Πάτμος) Pátmos, eden izmed sporadskih otokov južno od Samosa na maloazijski obali, kamor so pošiljali rim. izgnance (zdaj Patino): Plin.

Patrae -ārum, f (Πάτραι) Pátre, mesto s pristaniščem v Ahaji (zdaj Patras): L., Ci. ep. Od tod adj. Patrēnsis -e pátrski: Ci.; subst. Patrēnsēs -ium, m Patráni, preb. Pater: Ci.

Pedum¹ -ī, n Pédum, mesto v Laciju, 2 milji vzhodno od Rima (zdaj domnevno Gallicano): L. — Od tod adj. Pedānus 3 péd(um)ski, pedánski: regio H.; subst.

1. Pedānum -ī, n Pedánum, podeželsko posestvo pri mestu Pedum: Ci. ep.

2. Pedānī -ōrum, m Pedáni, preb. Peduma: L., Plin.

Pelagonēs -um, m (Πελαγόνες) Pelagónijci, pleme v severni Makedoniji: L., Plin.; njihova dežela Pelagonia -ae, f (Πελαγονία) Pelagónija: L.; enako ime ima tudi njihovo glavno mesto (zdaj Bitola ali Monastir): L.

Pēlion -iī, n (Πήλιον) Pélion, gora v Tesaliji (zdaj Petras), južni podaljšek gore Osa; tvori polotok Magnezija: O., H., Mel. — Soobl. Pēlius -iī, m Pélij: Plin., mons Pelius Ci. — Od tod adj. Pēliacus 3 (Πηλιακός) pélijski, Pélijev, s Pélija, sploh = tesál(ij)ski: vertex Cat., apex C., trabs Pr. ali carina Val. Fl. = ladja Argo (ker so les zanjo sekali na Peliju), cuspis O. (= gr. Πηλιαδὸν δόρυ) Ahilova, axis Sen. tr. Ahilov voz. Pēlius 3 pélijski, Pélijev: in nemore Pelio Enn. ap. Ci., Pelii nemoris iugo Ph. Pēlias -adis, f pélijska, s Pélija: arbor, hasta O.

Pelōros: O. in Pelōrus: Sil. -ī, m (Πέλωρος) in Pelōrum -ī, n: Plin. Pelór, severovzhodni rt Sicilije (zdaj Faro di Messina ali Capo di Faro). Enako

1. Pelōrias -adis, f (Πελωριάς) Peloriáda: O.

2. Pelōris -idis, f (Πελωρίς) Pelórida: Ci., Mel.

Pēnēus -ī (pesn. tudi -eos), m (Πηνειός) Penéj, glavna reka Tesalije, ki izvira v Epiru, teče skozi dolino Tempe in se izliva v Termski zaliv (zdaj Salambria ali Salamenia): O., L., Plin.; pooseb. Penêj kot rečni bog, oče Kirene: V., Hyg., senex O. — Od tod adj. Pēnēius 3 Penêjev, penêjski: Daphne O., arva O. čez katera teče Penej, Tempe V. skozi katero teče Penej. Pēnēis -idis, f Penéjeva, penéjska: unda (voda) O., nympha (= Daphne) O.; subst. Pēnēia -ae, f Penéjeva hči: O.

Pentapolis -is, acc. -im, f (Πεντάπολις „Peteromestje“) Pentápolis (Pentápola), po peterih glavnih mestih tako imenovana dežela Cyrenaica ob Libijskem morju (zdaj Barkovska planota): Serv., Vulg. = Pentapolitana regiō: Plin.

Peparēthos in Peparēthus -ī, f (Πεπάρηϑος) Peparét, eden izmed Kikladov ob polotoku Magnezija (zdaj Scopelo): L., O. — Od tod adj. Peparēthius 3 (Πεπαρήϑιος) peparétski: vinum Plin.

Pergamum -ī, n (Sen. tr.) ali Pergamus -ī, f (Stat., Sen. tr.), tudi Pergamos -ī, f (Stat.), večinoma pa Pergama -ōrum, n (O., V., Lucr.) (Πέργαμον, Πέργμος, τὰ Πέργαμα)

1. Pêrgam(on), Pêrgama (f), trojanski (trojski) grad, sinekdoha Trója. — Od tod adj. Pergameus 3 (Περγάμιος) pêrgamski, trojánski (trójski): arces, gens, urbs, lar V., vates (= Cassandra) Pr.; pesn. = rímski: sanguis Sil.

2. le v obl. Pergamum -ī, n Pêrgam(on), mesto na severozahodu Male Azije (v Miziji) ob reki Kaik, približno 25 km od obale, ki je slovelo po izdelovanju pergamenta, glavno mesto mizijskega kraljestva (zdaj Bergama): Iust., L., Plin., Aur. — Od tod adj.
a) Pergameus 3 pêrgam(on)ski: deus Mart. v (mizijskem) Pergam(on)u čaščeni bog (= Aesculapius).
b) Pergamēnus 3 (Περγαμηνός) pêrgamski: civitas Ci., ager L., naves N., charta Plin. pergamènt, koženíca; subst. α) Pergamēna -ae, f (sc. charta) αα) pergamènt, koženíca: Isid. ββ) področje okoli Pêrgam(on)a: Plin. β) Pergamēnī -ōrum, m Pêrgam(on)ci, preb. Pêrgam(on)a: Ci., N.

2. mesto na Kreti: Plin.