Scrībōnius 3 Skribónij(ev), ime rimskega rodu, od katerega so poseb. znani
1. L. Scrībōnius Libō Lucij Skribonij Libo(n), tribunus plebis l. 216, pretor l. 204; zgradil je baje po njem imenovani puteal Libonis ali Scrībōniānum (Skribonijev) na Forumu: L., H., FEST.
2. C. Scrībonius Cūriō Gaj Skribonij Kurio(n), pretor l. 121, eden najimenitnejših govornikov svoje dobe: CI.
3. njegov istoimenski sin, tribunus plebis l. 90, konzul l. 76, Cezarjev nasprotnik, Ciceronov prijatelj: CI., SUET., EUTR., FL.
4. L. Scrībonius Libō Lucij Skribonij Libo(n), poveljnik Pompejevega ladjevja: C.
5. L. Scrībonius Largus Lucij Skribonij Larg, zdravnik za časa cesarjev Tiberija in Klavdija, avtor še ohranjenega spisa Compositiones medicamentorum.
6. Scrībōnia Skribonija, druga Oktavijanova soproga, Julijina mati, po rojstvu katere je dobila razporočno pismo: SUET.
Zadetki iskanja
- scrobis -is, m in (redkeje) f (indoev. *sqere-bh-, *sqero-p-, razširjen iz *scer- rezati, ločiti (indoev. baza *(s)kerb(h)- rezati, obdelovati z ostrim orodjem); prim. sl. oškrabati, škrabljati, škrba, škrbina, let. skrabt izvotliti, dolbsti, praskati, strgati [stržem], skrabinât oglodati, skarbs = stvnem. scarp, scarpf = nem. scharf, stvnem. scribi = nem. Scherbe črepinja) jama, luknja: PL. AP. NON., CI. AP. SERV., LUCAN., COL., PLIN. idr., scrobem fodere VARR. FR., egestā scrobibus tellure duabus O., sin ... scrobibus superabit terra repletis V.; v obscenem pomenu = žensko spolovilo, nožnica, vagina, vulva: scrobem virginalem effodientibus ARN.; occ. jama za zakopavanje mrličev = grob: SUET., MART. idr., scrobem effodere T. – Soobl. scrobs, scrobis: PRISC.
- secus2, (neutr. sg. nekega pt. pf. *sequ̯os = sledeče: sequī; prim. altrin-secus, extrin-secus)
I. adv.
1. drugače, ne tako: CA. FR., Q., PLIN. IUN. idr., si secus reperies PL., secus esse scimus CI., longe secus CI. vse drugače, čisto drugače, fit obviam Clodio horā fere undecimā aut non multo secus CI. pozneje; s quam ali atque (ac) drugače kakor, ne tako kakor: si tu illam attigeris secus quam dignum est TER., secus aetatem agere quam illi egissent CA. FR., ne quid fiat secus quam volumus CI. EP., paulo secus a me atque ab illo partita CI.; (za nikalnicami) haud (non, nec) secus ipd. ne (nič) drugače; prav tako: bibitur, estur, quasi in popina, haud secus PL., haud secus Androgeus visu tremefactus abibat V., non secus ... exsomnis stupet Euhias H., nec secus apud principem ad mortem aguntur T.; podobno: cum causae nihil esset, quin secus iudicaret ipse de se CI.; z ac (atque), quam: numquam secus habui illam ac si ex me esset nata TER., haud secus quam si ex se simus natae PL., nec secus est quasi si ab Acherunte veniam PL., non dixi secus ac sentiebam CI., haud secus atque in mari S., haud secus quam dignum erat infensi L., haud secus ac iussi faciunt V., in medias res non secus ac notas auditorem rapit H., precatusque sum ... ne secus quam suum sanguinem foveret T., soror eius, haud secus quam mater a rege diligebatur CU.
2. slabo, hudo, ne dobro, ne prav: pro bene aut secus consulta habitura L., rectene an secus, nihil ad nos CI., beate aut secus vivere CI. nesrečno, si secus acciderit CI., temptatum secus cesserit S., quod ubi secus procedit S., prout bene secus cessit PLIN. IUN., coepta secus cadebant T., ne quid secus scriberet L. nič kaj hudega, secus existimare de aliquo CI., secus loqui de aliquo T., honestis an secus amicis uteretur T., utiles aut secus secundum mores utentium fiunt Q.
3.
a) = minus manj: neque multo secus in iis virium T., HS vicies paulo secus AP.
b) več: paulo secus AP., modico secus progressus AP. malo dalje. – K temu komp. sequior, sequius, gen. sequioris drugačen, manj dober, slabši: vita frugi an sequior ULP. (DIG.), sequior sexus AP. slabši, šibkejši = ženski spol, invitus quod sequius sit de meis civibus loquor L. kar bi se utegnilo zdeti slabše. Adv. sequius ali sētius (sectius PL.) in (napačno) sēcius
1. drugače, ne tako: sectius dicere, nihilo sectius quam insomnia PL., nilo sectius obsequiosus PL. ne drugače = prav tako, non setius uritur, quam ... O. prav tako, currit iter non setius aequore classis V., non setius ut ... V. ne drugače kot ...
2. manj
a) za nikalnicami (haud, non, nec, nilo, nihilo sētius) ne manj = vendar, vendarle, pri vsem tem (pa): sed nilo setius mox puerum huc deferent TER., nihilo setius Caesar ... duas acies ... opus perficere iussit C., erat ... dignitate regia; ... neque eo sētius ... officia praestabat N., morbus levior esse coepit, tamen propositum nihilo setius peregit N., instat non setius filius ardentis haud setius ... exercebat equos V., nec ... hoc setius illi semina concurrunt LUCR., nihilo setius Aquileiam usque perseveraverunt SUET.
b) quō sētius = quō minus (quōminus): AFR. FR. idr., impedimento est, quo setius feratur lex CORN.
3. manj dobro, slabo, ne prav: sin, id quod non spero, ratio talis sequius cecĭderit AFR. FR., setius cogitare de aliquo VARR., vereor, ne homines de me setius loquantur SEN. PH., in eo consistit, melius an setius terrae mandaverit CAT. –
II. praep. z acc. = secundum poleg, ob, pri, zraven, kraj: foramina utrimque secus laminas CA., ut insulis omnibus et quae secus mare essent locis regnaret ENN. AP. LACT. - Segimundus -ī, m Segimúnd, Segestov sin: T.
- Sēius 3 Séj(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znani so:
1. M. Seius Mark Sej, bogat rimski vitez, edil l. 74, Ciceronov in Atikov prijatelj: VARR., CI.
2. M. Seius Mark Sej, prijatelj Decima Bruta, je l. 52 tožil Lucija Savfeja: CI. EP.
3. Q. Seius Postumus Kvint Sej Postum; Klodij ga je dal zastrupiti, ker mu ni hotel odstopiti svoje hiše: CI.
4. Seius Tubero Sej Tubero(n), Germanikov legat, je bil l. 24 po Kr. obtožen rovarjenja, vendar so ga spoznali za nekrivega: T. – Od tod adj. Sēiānus 3 Séjev
a) = viteza Marka Seja: aedis, pastiones VARR.
b) = nekega Gneja Seja, ki je trdil, da ima konja, ki je potomec Diomedovih konj. Ta konj je prinesel pogubo tako njemu (l. 43 so ga usmrtili kot izobčenca) kot tudi vsem svojim poznejšim lastnikom; od tod preg.: ille habet equum Seianum GELL. ta ima Sejevega konja = ta človek nima sreče. Kot subst. nom. propr. Sēiānus -ī, m Seján = Sejev sin. Poseb. znan je L. Aelius Seianus Lucij Elij (Ajlij) Sejan, sin Seja Strabona, posinovljenec Elijevega (Ajlijevega) rodu, zloglasni in mogočni prefekt pretorijanske garde (praefectus praetorio), zaupnik cesarja Tiberija; l. 31 po Kr. je bil usmrčen, ker je hlepel po prevzemu cesarske oblasti: T., SUET. Od tod adj. Sēiāniānus 3 Sejánov, sejánski, sejanijánski: iugum, satellites SEN. PH. - Sēm, m indecl. Sém, Noetov sin: VULG.
- sentiō -īre, sēnsī, sēnsum (prim. stvnem. sinnan (pač iz *sinþjan) = nem. sinnen premišljevati, razmišljati, stvnem. sin = nem. Sinn čut, zavest)
1. z zunanjimi čuti čutiti, občutiti, začutiti, opaziti (opažati), zapaziti (zapažati), zazna(va)ti: abs.: nusquam sentio PL., ita, ut ne vicini quidem sentiant CI., perpetuo quoniam sentimus LUCR., si quis corpus sentire refutat LUCR.; z obj. v acc.: ENN., PLIN. idr., vitia corporis CU., dolorem LUCR., sonitum PL. ali strepitum HIRT. (za)slišati, colorem album LUCR. videti, suavitatem cibi non sentiunt CI. ne čutijo na jeziku, sentire famem L., varios rerum odores LUCR., utrumque (sc. calorem et frigus) manu LUCR., ignes O.; v spolnosti (o ženski) sentire aliquem čutiti koga = spolno se združiti, občevati s kom: sensit delphina Melantho O.; v pass.: noctu prius ad angustias venire, quam sentiretur C. kot bi se opazilo; z inf. ali NCI: sentire sonare LUCR., sentio aperiri fores PL., si me secari sensero PL., sentit dolores accrescere N., nec sibi enim quisquam moriens sentire videtur ire foras animam incolumem de corpore toto LUCR., sentit caput tonsum esse PH.; pesn. po gr. skladu: sensit medios delapsus in hostes V. (= gr. ᾔσϑετο ἐμπεσών) da je zašel, elicta sensit sibi membra sine viro etiam recente terrae sola sanguine maculans CAT.
2. occ.
a) (kaj neugodnega ali učinek česa) v svojo škodo, boleče (ob)čutiti, izkusiti (izkušati), (pre)trpeti, utrpe(va)ti, doživeti (doživljati), spozna(va)ti: quod ipse ad Avaricum sensisset C., quae quisque Persei belo sensisset L., Latinus ... sentiat ... Turnum L. naj čuti = spozna, tecum Philippos et celerem fugam sensi H., primo inopiam, deinde ad ultimum faucem sentire coeperunt CU., sentire damnum, invidiam maiorem CU., Iovis arma O., prima arma nostra FL., audivere, non sensere arma IUST.; z dvojnim acc.: eo usque (sc. illam) sensit inimicam, ut ... VAL. MAX.; z ACI: sentient ... manere libertatem illam CI., sentiet in hac urbe consules esse vigilantes CI., sentiet mihi esse tanto pro corpore vires O.; z odvisnim vprašanjem: sentiet, qui vir seiem (= sim) TER., sentiat, quos attentarit PH.; pren. (o stvareh): PL., PLIN. IUN. idr., vastationem … ora senserat L., transitum exercitūs ager senserat L., alnos primum fluvii sensere cavatas V., palus ... grave sentit aratrum H., nec pestilentem sentiet Africum fecunda vitis H., vites orbitas vinculi sentiunt PLIN.
b) biti občutljiv, biti dovzeten za kako bolezen, biti podvržen kaki bolezni: sentire morbos PLIN., radix celeriter cariem sentit PLIN.
3. metaf.
a) duševno (ob)čutiti, zazna(va)ti, (u)videti, sprevideti (sprevidevati), spozna(va)ti, doje(ma)ti, opaziti (opažati), dobro vedeti, zavedati se česa, ume(va)ti, razume(va)ti itd.; abs.: sentio atque intellego PL., mentes sapientium sentire ac vigere CI., non sentientibus nobis excidunt versus Q.; brezos.: non ut dictum est in eo genere intellegitur, sed ut sensum est CI. ne po besedi, ampak po smislu; z obj. v acc.: SEN. PH., IUST. idr., id iam pridem sensi PL., sentire Aesculapi sententiam PL., mala nostra TER., quod quidem senserim CI. kolikor se vsaj zavedam, ut mihi quidem sentire videor CI. da se zavedam, poscit opem chorus et praesentia numina sentit H., haec Iovem sentire H., fraudem O., calamitatem CU.; pesn.: ut vestram sentirent aequora curam O., nec inania Tartara sentit O.; obj. je treba včasih dostaviti v mislih: priusquam hostes sentirent L.; z de: quod plus se quam imperatorem de victoria ... sentire existimarent C. da vedo več o ..., ex nocturno fremitu ... de profectione eorum senserunt C. so zaznali nekaj o ...; z ACI: PL., TER., H., CU. idr., me scire sentiunt CI., sentit animus se moveri CI., Caesar hac oratione Lisci Dumnorigem ... designari sentiebat C.; z odvisnim vprašanjem: PL. idr., quod (sc. ingenium) sentio, quam sit exiguum CI., sensere, quid mens ... posset H., equus quidem videbatur sentire, quem veheret CU.; s quin: nec iam aliter sentire ... quin paene circumvallati ... viderentur C. da so prepričani, da ...
b) meniti, misliti, soditi, biti kakega mnenja ali mišljenja: si ita sensit, ut loquitur CI., recte sentire CI., iocansne an ita sentiens CI. res(no) tako misleč, humiliter demisseque sentire CI. biti nizkega (nizkotnega) mišljenja, biti nizkih misli, optime sentientes centuriones CI. dobromiselni, dobro misleči; z obj. v acc.: idem quod ego sentit TER., sentire unum atque idem CI. ali idemque et unum SUET., qui Thebis idem sentiebant N. enako misleči, somišljeniki, quid sentirent, aperuerunt N. svoje misli (svoja mnenja); z dvojnim acc. = imeti, šteti, spozna(va)ti koga ali kaj za kaj, misliti si kaj o kom ali čem, razume(va)ti kaj pod čim: talem solemus sentire bonum civem CI., voluptatem hanc, quam ... CI.; s praep.: sentire de aliquo mirabiliter CI. EP. izvrstno soditi o kom, zelo visoko mnenje imeti o kom, zelo naklonjen biti komu, de illo male Q., de Modesto bene, male PLIN. IUN., de diis immortalibus prava CI. napačne misli (pojme, predstave) imeti o ... bogovih, quid irati gravius de vobis sentire possunt, quam ... C.; sentire cum aliquo pristopiti k mnenju koga, prista(ja)ti na mnenje koga, pritegniti (pritegovati) komu, mnenju koga, pridružiti (pridruževati) se mnenju koga, pritrditi (pritrjevati) komu, strinjati se s kom, biti istega mnenja (mišljenja) kot kdo, potegniti (vleči) s kom, na stran koga, biti za koga, stati (biti) na strani koga: PL., TER. idr., cum illis sensi CI., cum istis vera sentire CI. prave pojme (predstave) imeti z ..., sentire cum rege, cum Philippo L., optimates cum Cassandro sentiebant N.; v enakem pomenu tudi sentire ab aliquo: dum hic hinc a me sentiat PL.; potem tudi: qui aliunde stet semper, aliunde sentiat L.; toda sentire abs aliquo seorsum ali seorsus drugače soditi kot ..., drugega mnenja biti kot ..., drugačno mnenje imeti kot ..., drugih misli biti kot ...: abs te seorsum sentio PL., ut abs te seorsus sentiam de uxore AFR. FR., quos sciebat adversus se sentire N. da so njegovi politični nasprotniki; z ACI: sentit te esse huic rei caput TER., qui cum finem bonorum esse senserint congruere naturae cumque ea convenienter vivere CI. Od tod subst. pt. pf. sēnsa -ōrum, n misli, mnenja, pomisli, predstave: exprimere dicendo sensa possumus CI., sensa mentis et consilia verbis explicat CI., sic locuti sunt, ut sensa sua dicerent Q.
c) occ. kot publicistični in jur. t. t. svoje mnenje izreči (izrekati), glasovati: in senatu libere sentire CI., quae vult Hortensius, omnia dicat et sentiat CI., si unquam meā causā (meni v prid) quidquam aut sensit aut fecit CI. EP., mihi lenissime sentire nisi sunt CI. EP., cum ego sensissem de iis sententiam ferri oportere CI. EP., qui haec sentitis, in hanc partem, qui alia omnia, in illam partem ite, qua sentitis FORMULA VETUS AP. PLIN. IUN.; o sodnikih: si iudices pro mea causa senserint GELL. če so sodniki razsodili meni v prid.
Opomba: Sinkop. pf. sēnstī (= sēnsistī): TER. - serēnus 3 (iz *kseresnos, indoev. kor. *qser- goreti; prim. skr. kṣāraḥ goreč, jedek, kṣā́yati gori, gr. ξηρός, ξερός suh, lat. serēscere posušiti se)
1. jasen, veder, svetel, bister, čist, ne(s)kaljen (naspr. nubilus, nebulosus, imbricus): VARR., PH. idr., caelo sereno CI. EP., V., H., O., LUCR., PLIN., caeli in regione serena V., serena de parte caeli LUCR., caelo perfrui sereniore MART., tempestas ENN. AP. CI., SUET., tempestates ENN. AP. SERV., aër PLIN., lux L., V., lumen solis LUCR., dies SEN. TR., nox ENN. AP. FEST., CI., V., LUCR., ver, aestas V., autumnus PLIN., hiemes V., horae SIL., stella O., sidera LUCR., mundus SEN. TR., species mundi LUCR., pelagus V., aqua MART., nubes V. brezdežni, color PLIN. jasna, vox PERS.; act. = jasneč, vedreč, razjasnjujoč: Favonius PL.; subst. serēnum -ī, n jasnost, jasnina, vedrost, vedrina, jasno vreme, vedro vreme: CA., LUCAN., SIL., STAT., MART., GELL. idr., sereno L., SEN. PH., PLIN. ob jasnem nebu, kadar je nebo jasno, puro sereno SUET., deceptus fraude sereni V.; pesn. pl. serēna -ōrum, n vedrina, vedro vreme: soles et aperta serena V., caelique serena concutiat sonitu LUCR., nostris ingrata serenis VAL. FL.
2. metaf. jasen, vesel, miren, umirjen: frons tranquilla et serena CI., vultus O., H., CAT., LUCR., pectora, animus O., ore sereno adnuere MART., oculi, horae, imperium SIL., doctrina sapientum LUCR., vita LUCR., sereno vitae tempore CORN., laetitia IUST. ne(s)kaljeno, cumque serenus erit (sc. Augustus) O. dobre volje; occ. srečen: res SIL.
3.
a) kot naslov rimskih cesarjev serenus svetli: Iuppiter serenus MART. (o cesarju Domicijanu), serenissimo principi COD. TH. presvetlemu.
b) kot nom. propr. α) Serēnus -ī, m Serén, npr. αα) Annaeus Serenus Anej Seren, praefectus vigilum iz Neronovega obdobja, prijatelj Seneke mlajšega: SEN. PH., PLIN., T. αβ) Sammonicus Serenus Samonik Seren, učen in plodovit pisatelj iz obdobja Septimija Severa; od njegovega opusa se ni ohranilo nič: MACR., SID., SERV., ARN. αγ) njegov sin Q. Serenus Sammonicus Kvint Seren Samonik, pesnik iz obdobja cesarja Karakale, avtor poučne pesnitve De medicina praecepta v 1115 heksametrih: LAMP. αδ) A. Septimius Serenus Avel Septimij Seren, pesnik iz 3. stoletja po Kr., avtor pesnitve Opuscula ruralia: NON., SERV., SID., HIER. β) Serēna -ae, f Seréna, Stilihonova soproga, tašča cesarja Honorija: CL. - Servīlius 3 Servílij(ev), ime rimskega rodu, ki je izviral iz Albe. Poseb. znani so:
1. P. Servilius Priscus Structus Publij Servilij Prisk Strukt, konzul l. 495, je rimsko ljudstvo sicer pripravil do vojaškega službovanja, s tem ko mu je izposloval odlog plačevanja dolgov, vendar si pri strankah ni mogel zagotoviti stalne veljave; ko je bil l. 476 drugič konzul, je utrpel znatne izgube med naskokom na Janikul, ki so ga bili zasedli Vejci: L.
2. Q. Servilius Priscus Structus Kvint Servilij Prisk Strukt, diktator l. 435, je premagal Etruščane in osvojil Fidene (od tod njegov častni priimek Fīdēnās Fidenski); ko je bil l. 418 drugič diktator, je povsem porazil Ekve: L.
3. C. Servilius Structus Axilla Gaj Servilij Strukt Aksila, vojaški tribun s konzulsko oblastjo v letih l. 419, 418 in 417: L.
4. C. Servilius (Structus) Ahāla Gaj Servilij (Strukt) Ahala je na vso moč branil pravice rimskega senata in plemstva proti ljudskim tribunom in kot magister equitum Kvinta Cincinata l. 439 usmrtil rovarja Spurija Melija: CI., L.
5. Q. Servilius Ahala Kvint Servilij Ahala je kot diktator l. 360 premagal Galce, ki so prodrli do Rima: L.
6. C. Servilius Gaj Servilij je bil l. 219 med ustanavljanjem rimske naselbine v severni Italiji zajet od galskih Bojcev, ki so ga 15 let držali v ujetništvu: L.
7. Cn. Servilius Geminus Gnej Servilij Gemin, konzul l. 217, je padel v bitki pri Kanah l. 216: L.
8. C. Servilius Geminus Gaj Servilij Gemin, tribunus plebis l. 209, je kot prokonzul l. 203 svojega očeta Gaja Servilija (gl. št. 6) rešil iz bojskega jetništva: L.
9. M. Servilius Pulex Geminus Mark Servilij Puleks (Pulik) Gemin je bil l. 202 rimski poveljnik v Etruriji, l. 181 pa se je uspešno vojskoval z Ligur(ij)ci: L.
10. C. Servilius Gaj Servilj je bil l. 195 član rimskega odposlanstva, ki naj bi v Kartagini izpodrinilo Hanibala: L.
11. Q. Servilius Caepio Kvint Servilij Cepio(n) (Kepio(n)), l. 140 konzul skupaj z Gajem Lelijem Modrim, je prelomil zavezo z Luzitan(ij)ci in dal zahrbtno umoriti pogumnega Viriata: VAL. MAX.
12. Cn. Servilius Caepio Gnej Servilij Cepio(n) (Kepio(n)), konzul l. 106, je bil pobudnik zakona (lex Servilia iudiciaria), po katerem naj bi se izmed senatorjev in vitezov volilo po enako število sodnikov; l. 105 so ga v Galiji ob Rodanu premagali Kimbri (Cimbri), bil je obtožen plenjenja in obsojen na izgubo svojega imetja; končno je šel kot pregnanec v Smirno: CI., S., VAL. MAX., VELL., GELL., IUST.
13. Q. Servilius Caepio, Kvint Servilij Cepio(n) (Kepio(n)), nasprotnik Saturnina, Glavkije in Livija Druza, je skrbno pazil na pravice viteštva; umrl je l. 96 v zavezniški vojni v zasedi, ki mu jo je nastavil marzovski vojskovodja Pompedij: CI.
14. P. Servilius Vatia Publij Servilij Vatija (Vacija), nasprotnik tribuna Saturnina. Leta 78 je bil poveljnik proti Izavrom v Prednji Aziji; z zmago nad njimi in osvojitvijo številnih njihovih mest si je pridobil častni priimek Isauricus Izavrski. Pozneje je podpiral predlog Manilijevega zakona, glasoval za vrnitev Cicerona iz pregnanstva in bil naklonjen tudi Cezarju; umrl je l. 44 v visoki starosti: CI.
15. Njegov sin P. Servilius Isauricus Publij Servilij Izavrski, pretor l. 54, je bil l. 48 konzul skupaj s Cezarjem, kateremu je bil zelo vdan; l. 43 se je s Ciceronom povezal zoper Antonija, vendar pa so se pogledi in mnenja obeh zaveznikov dostikrat razhajali: CI., C., VELL.
16. P. Servilius Casca Publij Servilij Kaska, tribunus plebis l. 43, sozarotnik zoper Cezarja; menda je padel pri Filipih: SUET.
17. G. Servilius Glaucia Gaj Servilij Glavkija (Glavcija), pretor l. 100, prekanjen hudobnež, pobudnik zakona (lex Servilia) de pecuniis repetundis, pospeševalec Marijevih naklepov, je bil usmrčen l. 100 istega dne kot njegov somišljenik Saturnin: CI.
18. P. Servilius Rullus Publij Servilij Rul, tribunus plebis l. 63, je podal zakonski predlog (lex Servilia agraria) o prodaji italskega državnega zemljišča; Cicero je ta predlog pobijal v svojih treh govorih de lege agraria: CI.
19. M. Servilius Mark Servilij, konzul l. 3 po Kr.; Tiberij mu je l. 17. naklonil veliko dediščino: T.
20. Servilius Noniānus Servilij Nonijan, rimski zgodovinopisec, Perzijev sodobnik: Q.
21. Servilia Servilija,
a) tašča Kvinta Hortenzija: CI.
b) polsestra Katona mlajšega, soproga Marka Junija Bruta starejšega in mati Marka Junija Bruta mlajšega, Cezarjeva ljubica: CI. EP., SUET.
c) hči Gneja Servilija Cepiona (Kepiona): CI. EP. – Kot adj. Servílijev: lex (glej št. 12 in 17) CI., T., lacus CI., SEN. PH., FEST., P. F. (po nekem Serviliju imenovan) vodnjak na rimskem Forumu, na katerega so natikali glave izobčencev, horti Serviliani T. Servilijevi vrtovi (južno od Rima), familia PLIN. - Sesōsis -idis, m (Σεσόωσις) Sesósis (Sesósid), Sezózis (Sezózid), sin Amenofisa, egiptovski kralj v letih 2555–2522, ki je baje po uspešnih vojnah zelo povečal svoje kraljestvo ter ga okrasil z veličastnimi in koristnimi stavbami: T. – Soobl. Sesōstris -idis, m (Σέσωστρις) Sesóstris (Sesóstrid), Sezóstris (Sezóstrid): LUCAN., PLIN.; v raztegnjeni obl. Sesoōstris -idis, m Sesoóstris (Sesoóstrid), Sezoóstris (Sezoóstrid): PAUL. NOL. AP. AUS.
- Sextius in Sēstius 3 (Sextus) Sékstij(ev), Séstij(ev), ime rimskega patricijskega in plebejskega rodu; člani patricijskega rodu so se večinoma pisali Sestii, plebejskega pa Sextii. Poseb. znani so:
1. patricija
a) P. Sestius Capitolīnus Vaticānus Publij Sestij Kapitolin Vatikan, konzul l. 452 skupaj z Menenijem Agripo: L.
b) P. Sestius Publij Sestij, kvestor l. 63, Ciceronov prijatelj; kot tribunus plebis l. 56 si je močno prizadeval za Ciceronovo vrnitev iz pregnanstva. Bil je hud nasprotnik Klodija in ko ga je l. 56 Klodijeva stranka tožila de vi, ga je Cicero uspešno branil: CI. –
2. plebejca
a) L. Sextius Laterānus Lucij Sekstij Lateran, tribunus plebis skupaj z Gajem Licinijem Stolonom. V letih 376–367 je s svojim stanovskim kolegom sprožil več zakonov, poseb. zakon ut consulum alter ex plebe crearetur („naj bo za enega od konzulov izvoljen plebejec“); leto dni pozneje, l. 366, je bil prvi plebejski konzul: L.
b) Q. Sextius Kvint Sekstij je v začetku cesarstva v Rimu ustanovil stoiško šolo, ki jo je nadaljeval njegov sin: Q. – Kot adj. Sextius 3 Sékstijev, sékstijski: lex L. Sekstijev zakon (pod 2. a) omenjenega Lucija Sekstija Laterana), tabula CI. (nekega Sekstija, kjer so zapisovali kupne pogodbe, prirejevali dražbe idr.), Aquae Sextiae L. EP., VELL., FL. Sekstijeve (Sekstijske) Toplice (zdaj Aix), rimska naselbina blizu Masilije, sloveča po svojih termalnih kopelih; ustanovil jo je Gaj Sekstija Kalvin l. 123. – Od tod adj. Sextiānus in Sēstianus 3 Sékstijev (sékstijski, sekstijánski), Séstijev (séstijski, sestijánski): Sestiana dicta CI. EP., Sestianus conviva CAT., Sestiana māla COL., Sestianae arae MEL., PLIN. (v Hispaniji na azur(ij)ski obali, postavljeni na čast Avgustu). - sīdereus 3 (sīdus)
1. (o)zvezden, zvezdnat: arx mundi O. = caelum O. = sedes V., O., aethra V. zvezdna = jasna, postera sidereos Aurora fugaverat ignes O. ognjene zvezde, canis O. pasja zvezda, dea (= Nox) Pr., caput noctis O., coniux (= Ceyx kot Luciferov sin) O., polus Val. Fl., corpora Amm.; occ. sončen, sončev: lux O., positosque sub ignibus Indos sidereis transit O., deus (= sonce) Mart., colossus Mart. soncu posvečen.
2. metaf.
a) nebeški: nec tam sidereo fulget Thaumantias arcu, quam nitidis hilares conlucent fetibus horti Col. poet.; od tod α) = božji, božanski: namque et sidereo nostri de sanguine Phrixi dicitur et caram vidi indoluisse sororem Val. Fl. β) božanski = prekrasen: ministri, mares Mart., sidereae aves Iunonis (= pavi) Cl., iubae Cl. ali = izboren, izvrsten, odličen, čudovit, veličasten, krasen: vates Maro Col. poet.
b) bleščeč, lesketajoč se, sijoč, leskeč, svetel, žareč, žaren: Aeneas sidereo flagrans clipeo V., artus (sc. Veneris) Stat., os, sinūs Val. Fl., vultus Sen. tr. - Sīlius 3 Sílij(ev), ime rimskega plebejskega rodu; njegovi poseb. znani predstavniki so:
1. A. Silius Avel Silij, Ciceronov prijatelj: Ci. ep.
2. T. Silius Tit Silij, višji častnik pod Cezarjem: C.
3. P. Silius Publij Silij, propretor v Bitiniji in v Pontu l. 51; l. 44 je dobil veliko dediščino, ki mu je nakopala dediščinsko pravdo (causa Siliana): Ci. ep.
4. P. Silius Nerva Publij Silij Nerva, konzul l. 20, je premagal več planinskih narodov, l. 16 Noričane in Panon(ij)ce, pozneje je bil namestnik v Hispaniji: Vell.
5. C. Silius Gaj Silij, konzul l. 13 po Kr., je bil do l. 20 po Kr. poveljnik v Germaniji, kjer je zadušil upor svoje vojske, udeleževal se je Germanikovih vojnih pohodov in se bojeval s Hati; l. 21 po Kr. je pri Avgustodunu(mu) premagal uporne Galce in Belg(ijc)e. Obtožen izsiljevanja je pred obsodbo sam naredil samomor l. 24 po Kr.: T.
6. njegov sin je bil C. Silius Gaj Silij, ki ga je cesar Klavdij zaradi zveze s cesarico Mesalino l. 48 po Kr. obsodil na smrt: Suet., T.
7. C. (ali T. Catius) Silius Italicus Gaj (ali Tit Katij) Silij Italik (25—101 po Kr.), iz znamenitega rodu, rojen najbrž v Italiki, mestu v Betijski Hispaniji, govornik, epski pesnik, avtor pesnitve o drugi punski vojni z naslovom Punica v 17 spevih, konzul l. 68 po Kr., potem upravitelj province Azija; pozneje je do svoje prostovoljne smrti (ko je izvedel, da je neozdravljivo bolan, se je izstradal do smrti) živel na svojih podeželskih posestvih, kjer se je posvečal le znanosti: Plin. iun., Mart. Od tod adj. Sīliānus 3 Sílijev: negotium, villa Ci. ep. - Silvius -iī, Sílvij, sin Eneja in Lavinije, praoče kraljevega rodu Silvijev v Albi Longi: L., V., O. Od tod Silvia -ae, f Sílvija, gl. Rea.
- Sinōn2 -ōnis, m (Σίνων) Sínon, Ajzimov (Ezimov) (Aesimus) sin, lokav Grk. Potem ko je hinavsko pregovoril Trojance, da so v mesto vzeli lesenega konja, je ponoči izpustil iz njega Grke in tako povzročil konec Troje: V., Hyg., Plin.
- Sīsyphus (pesn. tudi Sīsyphos) -ī, m (Σίσυφος) Sízif
1. Ajolov (Eolov) sin, Salmonejev brat, kralj v Korintu, zloglasen hud in premeten razbojnik. Ubil ga je Tezej, v podzemlju pa ga je doletela obsodba, da mora večno valiti navkreber skalo, ki se vedno zakotali nazaj navzdol: Hyg., Pr., Serv. idr., Sisyphus versat saxum sudans nitendo neque proficit hilum Luc. fr. ap. Ci., Ulixi Sisyphique prudentia Ci., aut petis aut urgues ruiturum, Sisyphe, saxum O., vafer Sisyphus H. Od tod
a) adj. Sīsyphius 3 (Σισύφιος) α) Sízifov: Sen. tr., Serv., labores Pr., sanguine cretus Sisyphio O. = Odisej, ki je bil baje sin Sizifa in Antikleje; ta se je pozneje omožila z Laertom. β) = koríntski (ker je bil Sizif kralj v Korintu): opes O., Isthmos Sil., portus (= Corinthus) Stat.
b) patron. Sīsyphidēs -ae, m (Σισυφίδης) Sizifíd = Sizifov sin (= Odisej; gl. a) α)).
2. pritlikavec triumvira Antonija, ki so ga zaradi njegove premetenosti imenovali Sizif: H. - Sīthōn1 -ŏnis, m (Σίϑων) Síton, sin Neptuna in Ose, kralj traškega Hersoneza. Od tod adj.
1. Sīthōn -ŏnis, acc. pl. -ăs sítonski, pesn. = tráški, tračánski: Sithonas narrare triumphos O.
2. Sīthonis -idis, voc. -oni, f sítonska, tráška, tračánska; kot subst. = Tračánka: O.
3. (najpogosteje) Sīthonius 3 (Σιϑόνιος) sítonski, pesn. = tráški, tračánski: nives V., nix H., agri, Aquilo, nurus, rex, bracchia, Rhesus O., gens M.; subst. Sīthoniī -ōrum, m
a) Sítonci, Sitónijci, preb. traškega Hersoneza: Plin.
b) Tračáni, Trákijci: H. - sōl, sōlis, m (iz *sāu̯ōl; indoev. *séHu̯l̥-, gen. *sH(u)u̯én-s; prim. gr. (at.) ἥλιος, pesn. (homersko) ἠέλιος, dor. ἄλιος in ἀέλιος sonce, σέλας blesk, σελήνη, dor. σελάνα, eol. (lezboško) σελάννα [iz *σελασνα] luna, ἔλη, εἵλη, εἴλη (at.) sončna svetloba, sončna toplota, ἑλάνη bakla, ἁλέα sončna toplota, sl. sonce, starejše solnce = lit. sáulė = let. saũle, got. sauil, skr. svàr, súvar, sū́rya- sonce = got. sunna, stvnem. sunno, sunna = nem. Sonne = ang. sun)
1. sonce: Val. Fl., Stat. idr., mediam fere regionem sol obtinet, dux et princeps et moderator luminum reliquorum, mens mundi et temperatio Ci., solis ignis Ci., solis radii Cu., radiantia lumina solis O., ortus solis S., ab sole orto L., sol veniens H. vzhajajoče sonce, sončni vzhod, sole novo V. ali primo sole Iuv. ob sončnem vzhodu, sole medio Ph. opoldne, sole alto Sen. ph. ali sole magno Gell. ko je sonce že visoko, sol praecipitans Ci. ali occiduus O. v zaton idoče, zahajajoče sonce, sončni zahod, solis occasus C., L., sol oriens et occidens Ci., a primo ad ultimum solem Amm. od vzhajajočega do zahajajočega sonca = od sončnega vzhoda do zahoda, od jutra do večera, supremo sole H. ob sončnem zahodu, pod sončni zahod, pod večer, sol uterque Plin., Cl. sončni vzhod in zahod, duos soles visos L., Sen. ph., Plin., sol mihi excidisse e mundo videtur Ci. prej bi mislil, da se je nebo udrlo, alter sol Amm. (o mesecu), frater solis et lunae Amm. (o perzijskem kralju); preg.: nondum omnium dierum sol occidit L. še bo nastopil jutri dan, solis luce videatur clarius Ci. ali sole ipso est clarius Arn. jasnejše kot sončna luč, jasnejše kot sonce; meton.: hic mutat merces surgente a sole ad eum, quo vespertina tepet regio H. od vzhoda do zahoda.
2. pooseb. Sōl, Sōlis, m Sól = Sónce, sončni bog, grški Ἥλιος, sin Hiperiona in Teje (Thea), brat Lune in Avrore, oče Faetonta, Pazifa(j)e, Kirke idr., pozneje poistoveten z Apolonom (= gr. Φοῖβος): Pl., Varr., Fl. idr., Solem deum esse Lunamque, quorum alterum Apollinem Graeci, alterum Dianam putant Ci., currus, regia Solis O., filia Solis (= Pasiphaë) O.; o bogu sonca pri Germanih: deorum numero ducunt Solem et Lunam C.; o bogu sonca pri Perzijcih: Solem et Mithrem sacrumque et aeternum invocans ignem Cu., Soli victimis caesis milites … docuit Cu.; gen. Solis sončnega boga, sončni
a) pri zemljepisnih imenih, npr. pronunturium Solis (v Afriki) Plin., fons Solis (v Marmariki) Cu., Mel., Solis oppidum ali urbs (= Heliopolis) Plin., Solis insula (ob gedrozijski obali) Plin., Mel., Solis ostia (v Indiji) Mel.
b) Solis gemma Plin. sončni dragulj, nam neznan dragulj.
3. meton.
a) sonce = sončna svetloba (luč), sončni sij (soj), sončna toplota (gorkota, vročina): Ter. idr., Diogenes Alexandro: Nunc quidem paululum, inquit, a sole Ci., ambulare in sole Ci., sol nimius O., sole tepescere nullo O., repercussum sole lumen V., ponere in sole Col., in solem proferre Plin., in sole curatio haec fiat Plin., patiens pulveris atque solis H., seu sol seu imber esset Suet., Libyco sole perusta coma Pr., violento sole torreri Iust. (o Afriki); pl. soles = sončni žarki, sončna pripeka, žgoča sončna vročina: soles nocent capiti Tib., solibus aptus H., glaebasque iacentīs … coquat maturis solibus aetas V., solibus assiduis perusta Lucr., perusta solibus uxor H., assiduis solibus usta arista O., altis solibus obruta hiems Stat., specularia puros admittunt soles Mart., illa quidem … praecipi quis ferat, vitandus soles atque ventos … ? Q.; preg. o delovanju „na soncu“ = v javnosti (naspr. umbra delovanje „v senci“ = ne javno, le v zabavo, za kratkočasje): procedere in solem et pulverem Ci. nastopiti (nastopati) na prašnem, sončnem borišču = javno, doctrinam in solem atque in pulverem producere Ci. = javno (očitno) kazati, prinesti v javnost, cedat forum castris, stilus gladio, umbra (= iurisprudentia) soli (= sončnemu bojišču) Ci.
b) sončen (sončnat) kraj: unam … tecum apricationem in illo Lucretino tuo sole malim Ci. ep., pro isto esse sole Ci. ep.
c) dan: o sol pulcher H., huncine solem tam nigrum surrexe mihi H., sole perfecto Stat. konec dneva, ob koncu dneva, tris … soles erramus pelago, totidem sine sidere noctes V., bis senos soles emensi Sil., illis solibus Lucr., soles hiberni O., soles arti Stat. kratki dnevi, dulces soles mihi surguunt Val. Fl., longis consumere soles cum aliquo Pers.; occ. sončni dan: si numeres anno soles et nubila toto O.
4. metaf. sonce, zvezda = izreden mož, odličnik: P. Africanus sol alter Ci., solem Asiae Brutum appellat H. - somnus -ī, m (iz *su̯epnos ali *su̯opnos, indoev. baza *su̯ep- spati; prim. skr. svápnaḥ spanec, sen, sanje = gr. ὕπνος [< *supnos] spanje, sen, skr. suptáḥ tisti, ki je zaspal, zaspavši, lat. somnium, insomnis, insomnium, sopor, sopire, sl. sen, sanja (sanje), sl. spati, lit. sãpnas sen, sanja, let. sapns, sapnis sanje)
1. sen = spanje, spanec: Pl., Ter., S., Cels., Cat., Sen. ph., Plin. iun. idr., dulcis V., Ap., facilis H., O. voljni (lahkotni) spanec (od tod pren.: somno mollior herba V.), lenis H., Sen. tr., levis H., gravis Sen. tr., trdo, altus H., trdno, altus et gravis Cu., altior Cu., altissimus L., pinguis O., Lucan. mirno, Endymionis Ci. = večno spanje, plebis H. zdravo spanje revežev (ki ga ne moti s slaščicami preobložen želodec), obenem tudi preprosta in zmerna hrana revežev, somni imago O. podoba v sanjah, sanja (sanje), somni expers Amm. brez spanja, nespečen, nespeč, somnum capere non posse Ci. ne moči (za)spati, somnum videre Ci. spati, somnum tenere Ci. ubraniti se spanja, somnum petere O., Q. iskati spanec = spat iti, dare se somno Ci. iti leč, uleči se spat, iti spat, zaspati, proficisci ad somnum Ci. ali in somnum ire Plin. iti spat, labi in somnum Petr. zaspati, somnos ducere spati: V.; tudi = sen (spanje, spanec) privesti, pripeljati, prinašati = uspavati: virgā (sc. Mercurius) somnos ducit O., pocula Lethaeos ducentia somnos H., somnum alicui afferre Ci. ep. (o pismu), somnum facere H., Plin. ali conciliare, concitare, gignere, parĕre Plin. (o uspavalih), somnus aliquem complectitur Ci. ali arripit Iust., adimere alicui somnum Ci. ali somnos H., aliquem somno privare Ci., homines somno altissimo premere L., somno graviore premi Plin., somno oppressus C. ali vinctus somno L. ali somno vincta O. trdno speč(a), oppressus inexcitabili somno Sen. ph. nevzdramno trdno speči, somno fessa Tib., alto et gravi somno sopitum esse Cu., somno consopiri sempiterno Ci., somnum coepi mentiri Petr. delal sem se, kakor da bi spal, somnum rumpere Sil. ali abrumpere V., Lucan., interruptum somnum recuperare non posse Suet. ne moči zopet zaspati, somno L. ali per somnum Ci., L., V., Iust., per somnos Plin. ali in somno Acc. ap. Ci., in somnis Enn., Pl., Ci., V. v snu, v sanjah, per dispositos, quos supra somnum habebat Cu. po ljudeh, ki jih je bil postavil za čuvarje svojega nočnega miru, sollicitus inter somnos quoque expavesco Sen. rh.; evfem. = smrtno spanje, smrt: ne somnus tibi longus detur H., ferreus V., frigidus Val. Fl., niger Sil., componit lumina somno Sil.; pooseb. Somnus -i, m Spanec, Sen, bog spanja, sin Ereba in boginje Noči ali (po Sen. tr.) boginje Astraje, brat dvojček boginje Smrti: Tib., Hyg. idr., levis aetheriis delapsus Somnus ab astris V., sunt geminae Somni portae V., placidissime Somne deorum O.
2. metaf.
a) zaspanost, dremotnost, dremavost, dremavica: Cels.; pren. nedelavnost, nedejavnost, lenoba, lenobnost: Plin. idr., corde relinquite somnum Enn., se somno … et delectationi natos arbitrantur Ci., Lentuli somnus et Cethegi temeritas Ci., mortales dedit ventri atque somno S., dediti somno ciboque T., somno et luxu pudendus incesserat T., somno indulsit T., in somnum a vigiliis conversa civitas Vell.
b) morska tišina, morski mir, pôkoj, spokòj: pigro torpebant aequora somno Stat., inbelli recubant ubi litora somno Stat.
3. meton.
a) čas spanja = noč: libra die (= diei) somnique pares ubi fecerit horas V., miscuerat lucem somno Sil.
b) sen = sanja, sanje: exterrita somno Enn. ap. Ci., promissa somni evolvit Sil., „nisi somnus est“, inquit, „en Persae“ Amm. - spērō -āre -āvī -ātum (spēs)
1. (koga, kaj ali kaj ugodnega) pričakovati, upati na kaj, glede česa, nadejati se česa, gojiti up(anje), nado na kaj, glede česa, živeti v up(anj)u (nadi) na kaj, glede česa, pričakovati kaj, obetati si kaj (naspr. metuere, timere); abs.: sperat quidem animus Pl., ut neque accusator timere neque reus sperare debuerit Ci., ego sperare non destiti Ci. ep., bene ali recte sperare Ci. nadejati se (česa) dobrega, upati na kaj dobrega, recte spero Ter. upravičeno upam = vdalo se bo; kot vrinjeni stavek: spero Pl., Ter., Ci., ut spero Ci., N. ali quemadmodum spero Ci.; z de: de otio nostro spero iam Ci. ep., de (od) eo bene sperare N. nadejati se česa dobrega, upati na kaj dobrega; z obj. v acc.: deos teque Pl. upati na bogove in tebe, zaupati v bogove in vate, provinciam, pacem, meliora Ci., ab aliquo victoriam C., omnia ex victoria C., ne mortem quidem honestam S. fr., quod sapienter speravimus Col., quartanam sperantibus aegris Iuv. da mrzlico preležijo in da pritisne le vsak četrti dan; v pass.: plures nuntii sperabantur T., Germani, qui ab ipsis sperentur T., quo mitius imperium Romanum speraretur T., spem speratam obtulisti mihi Pl. gojeno nado, up, ki sem ga gojil, sperata libertas Ci. ali gloria Ci. ep., L. ali praeda C., favor speratus H.; z dvojnim acc.: quem praecipuum adiutorem speraverat Suet. na čigar pomoč se je bil prav posebej zanašal; z ACI, nav. fut.: Pl., Ter. idr., hanc sibi rem praesidio sperant futuram Ci., ex quibus sperant se maximum fructum esse capturos Ci., sperare pro eius iustitia, quae petierint, impetraturos C., sperans facile eum occasurum S., sperat se absolutum iri Ci.; (po gr. skladu): visura (= se visuram esse) et quamvis numquam speraret Ulixen Pr.; elipt.: qui … semper amabilem (sc. te fore) sperat H.; inf. fut. opisan: spero fore, ut contingat id nobis Ci.; v pass. skladu: legiones secuturae sperabantur T., plurimae gentes collaturae capita sperabantur Amm.; redkeje z inf. pr. pri istodobnem (sočasnem) dejanju, pri glag. posse pa vedno: Pl., Ter. idr., spero ex hoc ipso non esse obscurum Ci., quae volumus, reliquos sentire speramus C., magnitudine poenae reliquos terreri sperans C., mala mea cum tuis bonis misceri sperem S. fr., satis sperare perbrevis aevi Carthaginem esse L., sperabat se comparare salutem Corn., desine fata deûm flecti sperare precando V., neque ego hanc abscondere furto fugam speravi V., speravit explere se numerum posse C.; še redkeje z inf. pf. pri preteklem dejanju: Pl., Ter., Sen. ph. idr., de nostra Tullia spero cum Crassipede nos confecisse Ci. ep., quorum mentes nondum ab superiore bello resedisse sperabat C., mirifice sperabat se esse locutum Cat.; neklas. s finalnim stavkom: Sen. rh., Sen. ph., Iust. idr., quoniam, ut salvum vellent tyrannum, sperare non poterat L. — Od tod subst. pt. pf.
a) sperātus -ī, m in spērāta -ae, f (o zaročencih) zaželeni, zaželena, ljubi, ljuba, zaročenec, zaročenka, ženin, nevesta: mecum speratum adducere Afr. ap. Non., sperata, salve Pl., speratam suam uxorem petiit Hyg., habent speratas Arn.; tudi o zakoncih: Amphitruo uxorem salutat laetus speratam suam Pl.
b) spērāta -ōrum, n gojene želje, gojena nada, gojen(i) up(i): potiri sperata L. svoje upe videti uresničene, contra ali praeter sperata Amm.
2. occ. (kaj neugodnega) pričakovati, zavedeti (zavedati) se, ovesti (ovedeti) se česa, domnevati kaj, bati se česa: Pl., Ter., Afr. ap. Char. idr., sin a vobis, — id quod non spero, — deserar Ci., haec iam mihi speranda fuerunt V., hunc ego si potui tantum sperare dolorem, et perferre … potero V., si genus humanum et mortalia temnitis arma, at sperate deos memores fandi atque nefandi V., sperare aliquod in Africa bellum Fl.; z ACI: haec spero vobis molesta videri Ci., mene efferre pedem, genitor, te posse relicto sperasti … ? V., non speravi te sequi Stat., exstinguine mea speravi te posse manu? Val. Fl.; v pass.: quae (sc. inedia) per multas difficilesque causas iam adfore sperabatur Amm.