Franja

re-fībulō -āre (re in fībulāre) odpe(nja)ti: penem Mart.

re-ficiō -ere -fēcī -fectum (re in facere) še enkrat (znova, na novo) delati, narediti, napraviti: ea, quae sunt amissa, reficere C., testamentum Icti., arma, tela S.; occ. še enkrat za kaj narediti, zopet (znova, ponovno) (iz)voliti, zopet (znova, ponovno) izbrati, izpostaviti: lex de tribunis pl. reficiendis Ci., aliquem consulem r. L., Sen. ph., tertio tribunus pl. refectus Aur., rex pulsus ac rursus refectus T.

2. popraviti, napraviti kaj tako, kakršno je bilo, postaviti v prejšnje stanje, obnoviti (obnavljati), prenoviti (prenavljati), zopet narediti, zopet (ponovno) zgraditi: sedem Iovis, muros dirutos V., murum L., naves, classem, pontem C., exercitum L. ali copias C. izpopolniti, dopolniti, popolniti, cloacam Icti., semper refice (sc. pecus) V. nadomesti, zopet obnovi, aedem Cereris in melius et in maius Plin. iun. polepšati in povečati, ordines L. urediti, flammam O. ali ignes Petr. zopet vžgati, saucios S. zdraviti, faciem V.; metaf. (na telesu in duši) popraviti, (o)krepiti, (o)krepčati, (o)jačiti, (o)jačati (ojačevati), utrditi (utrjevati), (o)čvrstiti, (p)oživiti ((p)oživljati): Cu., Plin. iun., Ap. idr., se Ci., unum diem opperitur ad reficienda iumenta N. da bi se odpočila, exercitum ex labore C. ali fessum militem L., Cu. vojski (vojakom) dati odpočiti se, vojski (vojakom) omogočiti počitek, cadentes venas vino Sen. ph., vires cibo L., ex vulnere refici Sen. ph., T. okrevati, ozdraveti, ab iactatione maritima refici L. zopet priti k moči, okrepiti se, Lacedaemonii se numquam refecerunt N. si niso nikdar več opomogli, si paulum res essent refectae N. ko bi bila država zopet prišla k moči, me recreat et reficit Pompei consilium Ci. mi daje moč, reficite vos, iudices Ci. ojačite se, reficere terras Plin., saltūs reficit roscida luna V., Aurora refecit herbas H.

3. dobi(va)ti, preje(ma)ti, izkupiti, iztržiti dohodek (izkupiček) iz (od) česa: sumptum Varr. dobiti stroške povrnjene, poravnati, impensas belli alio bello Iust. poravnati, pecuniam ex venditionibus Icti., tantum ex possessionibus Ci., quod ex praeda refectum est, militi divisum L. izkupiček (izkupilo) iz plena.

4. napraviti, narediti: quod olei reficitur Varr., poëmata reficere Ap. zlagati, pisati.

re-fīgō -ere -fīxī -fīxum (re in fīgere)

1. pripeto, pribito ali pritrjeno odpe(nja)ti, odvezati (odvezovati), rešiti (reševati), odtrgati (odtrgovati, odtrgavati), sne(ma)ti, odstraniti (odstranjevati): tabulas Ci., templis (abl.) Parthorum signa refixit H., clipeus de poste Danais (= a Danais) refixus V., refixa caelo (de caelo V.) sidera revocare H. (prolept. = da se odtrgajo, ker je veljalo prepričanje, da so na nebu pritrjene) zvezdni utrinki; occ. sneti javno pribite plošče, na katerih so bili napisani zakoni = zakone preklicati (preklicevati), odpraviti (odpravljati), razveljaviti (razveljavljati): leges, aera Ci.

2. spraviti (spravljati), zložiti (zlagati), skladati (blago v zaboj): nostra refigere Curius ap. Ci. ep.

re-figūrō -āre (re in figūrāre) zopet (znova, spet) ustvariti (ustvarjati), zopet (znova, spet) (iz)oblikovati, zopet (znova, spet) upodobiti (upodabljati): creaturam ad suum genus Vulg.

re-fingō -ere -fīnxī -fictum (re in fingere) zopet (znova, spet) ustvariti (ustvarjati), zopet (znova, spet) (z)graditi: cerea regna refingunt (po nekaterih izdajah refigunt = znova pritrjujejo = gradijo nove) V., laetiorem me refingens Ap. veseleje se držeč.

re-flāgitō -āre (re in flāgitāre) zopet (nazaj) terjati, nazaj zahtevati: persequamur eam et reflagitemus quae sit quaeritis Cat., circumsistite eam et reflagitate Cat.

re-flammō -āre (re in flammāre) zopet (znova, spet) razplamte(va)ti, znova razplameniti, znova razplemene(va)ti, znova vžgati (vžigati): Non.

re-flectō -ere -flexī -flexum (re in flectere) nazaj nagniti (nagibati), upogniti (upogibati), skloniti (sklanjati), kreniti, premakniti (premikati), obrniti (obračati), (za)sukati, zasukati (zasukavati): Stat., Macr. idr., reflexa cervice O., reflectere caudam Plin., caput Cat., mollia colla reflectunt V., oculos O. ali visūs Val. Fl., pedem Cat. = cursum Val. Max. = gressum Sen. tr. vrniti se.

1. med. nazaj se nagniti (nagibati), nazaj se obrniti (obračati): O., Plin. idr., caput tereti cervice reflexum Ci., illa (sc. lupa) tereti cervice reflexa V.; pesn.: longos reflectitur ungues O. zakrivlja se nazaj v … = dobi dolge nazaj zakrivljene kremplje.

2. metaf.
a) obrniti (obračati) nazaj, zaobrniti (zaobračati): nec prius animum reflexi V. nisem mislil (nazaj) na … , animum incitatum reflectere Ci. pomiriti, ublažiti, ganiti, vzbuditi (vzbujati) sočutje, orsa in melius V. na bolje, mentem a Clodianis latrociniis reflectere Ci. odvrniti; refl. umakniti (umikati) se, odmakniti (odmikati) se: morbi reflexit causa Lucr.
b) stavek, sklep, zaključek obrniti (obračati), preusmeriti (preusmerjati): Ps.-Ap., M.

re-flō -āre -āvī -ātum (re in flāre)

1. intr. nazaj ali nasproti pihati (puhati), nasproti vleči, nasproti veti: Amm. idr., etsi etesiae valde reflant Ci., v entis reflantibus reiciemur Ci.; metaf.: cum reflavit (sc. fortuna), affligimur Ci., reflante fortuna Amm. (prim.: „Kak veter nje (sreče) nasproti temu vleče, kogar v zibeli vidla je berača“ Prešeren).

2. trans.
a) zopet izpihati (izpihovati, izpihavati), izdihati (izdihovati, izdihavati): cum (aer) ducitur et reflatur Lucr., reflare spiritum Lamp. izdihniti dušo, crebros anhelitus Ap. zopet in zopet zasopsti, sapa pojemati, sapo jemati (komu).
b) napihniti, (napihovati, napihavati), s pihanjem nape(nja)ti: laciniam Ap., sinum Ap., signum veste reflatum Ap.
c) izhlapiti, izpari(va)ti: reflata succositas Cael.; med. izpare(va)ti, izhlape(va)ti, pariti se: detractis capillis partes (sc. capitis) reflantur Cael.
d) izpihati (izpihovati, izpihavati) zrak čemu (iz česa): follem Lamp., loci prominentia reflatur Cael. se odmika.

re-flōrēscō -ere -flōruī (re in flōrēscere) zopet (za)cveteti, znova (spet) vzcveteti (vzcvetati, vzcvetevati): Plin. idr.; pren.: reflorescens iuventa Sil., refloruit caro mea Vulg. je zopet osveženo (sveže, očvrščeno), quoniam tandem aliquando refloruistis pro me sentire Vulg.

re-fluctuō -āre (re in fluctuāre) nazaj valoviti: Isid.

re-fluō -ēre -flūxī -flūxum (re in fluere) nazaj teči, odteči (odtekati), razli(va)ti se, prekipe(va)ti: pelagus affluens ac refluens Mel., Maeandros ambiguo lapsu refluitque fluitque O., Nilus refluit campis (s polj) V., refluunt obstructi stragibus amnes Lucan., refluens Padus Val. Fl. udarjajoč (razlivajoč se, prelivajoč se) čez bregove; med.: pridie reflui Plin. (o plimi).

re-focilō (re-focillō) -āre -āvī -ātum (re in focil(l)āre) s toploto idr. zopet (znova, spet) (p)oživiti ((p)oživljati), zopet (znova, spet) spraviti (spravljati) k sebi, zopet (znova, spet) (o)krepčati, pokrepiti, pokrepčati: Vulg., Hier., Cassian.

re-fodiō -ere -fōdī -fossum (re in fodere)

1. prekopa(va)ti: solum quam altissime Plin., illud de integro refodi debet Col., tellurem Lucan., litora Fl.

2. izkopa(va)ti: radices Col., inferos, Orestis corpus Plin.

re-formīdō -āre -āvī -ātum (re in formīdāre)

1. zgroziti (zgražati) se, (z)bati se, prestrašiti se, (pre)plašiti se, ostrmeti; z obj.: qui non modo subsellia, verum etiam urbem ipsam reformidet Ci., bellum Ci., reformidare sapientiae studium et praecepta prudentium T.; z inf.: dicere reformidat animus L. čut se upira, refugit animus eaque dicere reformidat, quae … Ci.; s pass.: comparari tibi Plin. iun.; z odvisnim vprašalnim stavkom: nec, quid tibi de alio audienti de se ipso occurrat, reformidat Ci.; abs.: vide, quam non reformidem Ci.; pesn. metaf.: reformidant (sc. vites) ferrum V. se bojijo obrezovanja, reformidant lumina solem O., crudum adhuc vulnus medentium manūs reformidat Plin. iun.

2. (abs.) zaosta(ja)ti v rasti, zastati, ustaviti se: oculus (sc. vitis) reformidat Col., illa celerius emoritur, haec tardius reformidat Col.

re-fōrmō -āre -āvī -ātum (re in fōrmāre)

1. pretvoriti (pretvarjati), preoblikovati, preobličiti, preurediti (preurejati), preustrojiti (preustrojevati), preustvariti (preustvarjati), preosnovati (preosnavljati), predrugačiti (predrugačevati), preobraziti (preobražati), spremeniti (spreminjati): Iolaus reformatus in annos primos O., dum, quod fuit ante, reformet O. da dobi zopet svojo prejšnjo podobo, hunc reformare ad homines Ap. zopet počlovečiti, zopet mu dati človeško podobo, zopet ga spremeniti v človeka.

2. metaf. spremeniti (spreminjati), predrugačiti (predrugačevati), preoblikovati: sententias in peius Icti.; occ. izboljšati (izboljševati), poboljšati (poboljševati): mores depravatos reformare et corrigere Plin. iun.

3. vrniti, zopet vročiti (vročati), zopet izročiti (izročati), zopet dostaviti (dostavljati): pozni Icti.

4. zopet (znova) postaviti (postavljati) v prejšnje stanje, znova vzpostaviti (vzpostavljati), popraviti (popravljati), obnoviti (obnavljati), ponoviti (ponavljati): ruinas patriae in pristinum habitum Val. Max., pacem Galliae Eutr.

re-foveō -ere -fōvī -fōtum (re in fovēre)

1. zopet (znova, spet) ogre(va)ti, zopet (znova, spet) oživiti (oživljati), zopet (znova, spet) poživiti (poživljati), zopet (znova, spet) osvežiti (osveževati): Suet., Plin. idr., corpus refoventque foventque O., artus admoto igne refovere Cu., vulnus Sil. zopet oskrbeti, hoc nobis caput refove Val. Fl. zopet ozdravi, refovere ignes tepidos O. ali extinctos Sen. rh.

2. metaf. zopet (na novo) oživiti (oživljati), (o)krepiti, utrditi (utrjevati), (o)čvrstiti, učvrstiti (učvrščati, učvrščevati), ojačiti (ojačati, ojačevati): longā pace cuncta refovente Cu., refovere studia prope extincta Plin. iun., vires T., Vell., praesentia T., animum Gell., provincias internis certaminibus aut magistratuum iniuriis fessas T. pomoči, pomagati, in Hispania fracta arma Sen. ph.

re-frāgor -ārī -ātus sum (re in frāgor) (naspr. suffragor) glasovati proti komu, nasprotovati, upreti (upirati) se komu, čemu, protiviti se, zoprvati: petenti refragari Ci., honori eius L., illa lex petitioni tuae refragata est Ci. nasprotuje; z zanikanim finalnim stavkom: cum iis pars optimatium refragabatur, ne aut promissa civitatibus a Pompeio aut bene meritis praemia ad arbitrium eius persolverentur Vell.; pren.: cui non refragatur ingenium Q. ne stoji na poti, ne ovira, lactuca refragatur Veneri Plin.; abs.: si cetera non refragantur Plin. iun. ni v napoto, si materia non refragetur Plin. iun.

re-frēnō -āre -āvī -ātum (re in frēnāre) z uzdo (brzdo) v teku zadrž(ev)ati, uzdati, (o)brzdati, ustaviti (ustavljati) (naspr. incitare): equos Cu.; metaf. (o)brzdati, zadrž(ev)ati, odvrniti (odvračati), (za)ustaviti ((za)ustavljati): fluvios Lucr., aquas O.; pren.: animum Ci., Antigoni impetum N., indomitum licentiam H., iuventutem Ci., adulescentes a gloria Ci., me ipsum a lite refrenavi Aug.

re-fricō -āre -fricuī -fricātūrus (re in fricāre)

1. zopet (znova, spet) (z)drgniti, zopet (znova, spet) (na)ribati, zopet (znova, spet) (o)praskati, (s)praskati, oprasniti (opraskati), (o)drapati, predreti (predirati): id omne … refricato denuo Ca.; pren.: cicatricem, vulnus Ci. zopet razdražiti, znova predreti, znova uraziti.

2. metaf. obnoviti (obnavljati), ponoviti (ponavljati), zopet (znova, spet) vzbuditi (vzbujati), zopet (znova, spet) (raz)dražiti, zopet (znova, spet) razdražiti (razdraževati), zopet (znova, spet) vznemiriti (vznemirjati): desiderium ac dolorem refricare Ci., memoriam pulcherrimi facti Ci., cum refricare animum memoria coeperat Ci. ko je začela srce znova bolestno vznemirjati misel (spomin); med.: crebro refricatur lippitudo Ci. ep. se vedno ponavlja, pogosto izbruhne.