Franja

Aeaeē -ēs, f (Αἰαίη νῆσος) Ajaja, iz pesnitev o argonavtih izvirajoče ime otoka, ki je bil sprva pač = Aea; pri Rimljanih = Kirkajski rt (Circēī), bivališče čarovnice Kirke: V., po poznejših piscih boginje Kalipso: Hyg., Mel. Od tod adj. Aeaeus 3 (Αἰαῖος) iz Ajaje, ajajski; Aeaea Ajajka:

1. naziv Kirke, Ajetove (Aeētēs) sestre, ki so si jo sprva predstavljali bivajočo v Aji (Aea = Kolhida): V.; od tod Aeaeae artes, Aeaea carmina O. čarodejne umetnosti, čarodejne besede, Aeaeus Telegonus Pr. Ajajin = Kirkin sin Telegon.

2. naziv boginje Kalipso: Aeaea puella Pr.

Aeculānum -ī, n Ekulan, hirpinsko mesto v Samniju: Ci. ep. od tod preb. Aeculānī -ōrum, m Ekulanci: Plin.

aedificō -āre -āvī -ātum (aedēs in facere)

1. (hiše) zidati, postavljati (naspr. diruere): Pl., Ca., H. idr., dum aedificant tamquam beati, in aes alienum incidunt Ci., aedificandi consilium abicere (opustiti) Ci., civitas aedificando occupata L. Od tod
a) subst. pt. pr. aedificantēs -ium, m graditelji: Eccl.
b) adv. pt. pr. aedificanter zidaje, zidalno: Char.

2.
a) sploh (se)zidati, (z)graditi, postaviti (postavljati), napraviti, ustanoviti (ustanavljati): Pl., Ca., Varr., H. idr., quae homines arant, aedificant S., aed. urbes, villam, tectum, carcerem, classes, porticum, columnas Ci., urbem, oppidum, hiberna L.,, muros O., navem Ci., N., equum (ligneum) V., hortos Ci. ep. zasaditi; pren.: mundum Ci. ustvariti, rem publicam Ci. ep. ustanoviti,
b) = coaedificare pozidati: ut (ager) bene aedificatus et cultus (sit) Plin. da so stavbe in naprave v dobrem stanju, vacuas areas occupare et aedificare Suet.; pren.: tot ... conpagibus altum aedificat caput Iuv. postavi na glavo visoko lasno zgradbo, aedificare corpora crescentia nexu Cl.

aedīlis -is, abl. klas. -e, poklas. tudi -ī, m (aedēs; aedīlis torej = „svetiščni nadzornik“) edil. Sprva so l. 493 obenem z ljudskim tribunstvom ustanovili službo dveh plebejskih edilov (aedīlīes plebēī), ki sta v Cererinem svetišču hranila plebejski arhiv. Plebejski edili so morali skrbeti za javni red in za plebejske igre. Zaradi zunanjega bleska so se za edilstvo potegovali tudi patriciji; od l. 366 sta se volila tudi dva patricijska edila, imenovana aedīlēs curūlēs, ker so jima pripadali sella curulis, toga praetexta in ius imaginum. Patricijski edili so prirejali velike igre (ludi Romani, Megalenses) in nadzorovali patricijska svetišča. Tem štirim uradnikom (ki se niso šteli med višje oblastnike in zato niso imeli liktorjav) so bili skupni tile posli: oskrbovanje javnih poslopij, redarstvo, trgovina in skrb za moralnost: Varr., Ci., L., T. Cezar je l. 44 imenoval še dva plebejska edila (aedlīles cereāles), ki sta morala mesto oskrbovati z živili (cura annonae) in prirejati igre na čast boginji Cereri (Cerealia): Suet., Dig. V municipijih in naselbinah so poslovali aediles duumviri, triumviri itd.; ti so bili v nekaterih mestih edina najvišja oblast, večinoma pa vrsta nižjih uradnikov, ki so imeli, kakor v Rimu, na skrbi stavbno in tržno redarstvo, prirejanje iger in izvajanje sodne oblasti: Ci., Iuv.

aedituus -ī, m (mlajša, po ljudski etimologiji na aedēs in tuērī naslonjena in ljudski govorici ljubša oblika za aeditumus [gl. to geslo]; od Livija naprej se je ta oblika udomačila tudi v knjižnem jeziku): Pl., L. idr., aedituus a tuendo sacras aedes Varr., fores aedis effringunt; aeditui custodesque mature sentiunt Ci.; pesn. pren.: cognoscere, qualīs aedituos habeat ... virtus H. čuvarje v svojem svetišču (= proslavljajoče pesnike).

aēdōn -onis, f (gr. ἀηδών pevka) slavčica, le pesn. in z mitičnim namigom na Pandarejevo v slavčico spremenjeno hčer: Sen. tr., Petr. Od tod adj. aēdonius 3 (ἀηδόνιος) slavčji: vox Lact.

Aeēta: Varr., Ci., O., Hyg. ali Aeētēs: O., Serv., gen. -ae: S. fr., O., Hyg., acc. -am: Ci., Hyg., -ēn: Val. Fl., voc. -a: Ci., Val. Fl., abl. -ā: Ci., Hyg., Iust., m (Αἰήτης iz αἶα = γαῖα; prim. Aea) Ajet(es), kralj in heros eponymos polotoka Aje (Kolhide), sin sončnega boga (Helija), brat Pazifaje in čarovnice Kirke, oče Medeje, s katere pomočjo so mu Argonavti ukradli zlato runo. Od tod

1. adj.
a) Aeētaeus 3 (Αἰηταῖος) Ajetov, ajetski: fines (= Kolhida) Cat.
b) Aeētius 3 (Αἰήτιος) Ajetov, ajetski: virgo, proles Val. Fl.

2. patronim Aeētias -adis, f (Αἰητιάς): O. = Aeētis -idis, acc. -ida, f (Αἰητίς): Val. Fl. = Aeētīnē -ēs, f (Αἰητίνη): O. Ajetida, Ajetova hči Medeja.

Aefula -ae, f: L., H., ali Aefulum -ī, n: Vell. Efula, Eful, visoko v Ekvovskem pogorju (v Laciju) severno od Preneste ležeče mesto. Od tod adj. Aefulānus (Aefolānus) 3 efulski (efolski): arx L.; subst. Aefulānī -ōrum, m Efulci, preb. Efule: Plin.

Aegae (Αἰγαί), Aegaeae, Aegēae ali Aegīae, -ārum, f (Αἰγειαί) Ajge, Ajgaje, Ajgije, mesto

1. v mak. pokrajini Ematiji, pokopališče mak. kraljev: N. in Plin. (z obl. Aegīae), Iust. (z obl. Aegēae).

2. v Eolidi blizu Kime: Plin. (z obl. Aegaeae).

3. v Kilikiji: Lucan, (z obl. Aegae), Plin. (z obl. Aegaeae), T. (z obl. Aegēae). — Od tod Aegēātēs -ae, m (Αἰγειάτης) Ajgejan, iz mak. Ajgaj: Vell.; v pl. = iz eolidskih Ajgaj: T., Aegēādēs -ae, m (Αἰγειάδης) Ajgejan = iz mak. Ajgaj: Iust.

aeger -gra -grum

1. bolehen, bolan (naspr. sanus): L. idr., mulier Ter., graviter aeger Eudemus Ci., aeg. sus Col., sues V.; z abl. causae: homines aegri gravi morbo Ci., gravi et periculoso morbo aeger L., gravi corporis morbo aeger T., longa navigatione aeger T. zaradi ..., aeger vulneribus N. ali ex vulnere Ci., L., Cu. za ranami, za rano; z gen.: morbi aeger Val. Max.; z abl. limitationis: aeger pedibus S. ali oculis L. ali corpore Cu. na (z loc.); poklas. nam. tega abl. stoji gen. ali grški acc.: aegra corporis Ap., manum aeger T. (prim. νοσῶν τὴν χεῖρα), pedes graviter aeger Gell.; o počutju: aegra valetudo Ci., Gell.; o telesu in telesnih delih: aeg. corpus Ci., corpora L., V., Cels., femur V., manus O., membra O., Stat., stomachus H., dens Mart.; o drugih stvareh: res Sen. ph. (naspr. sana), moles Stat. razpadajoča (= razpadajoč most); pesn.: genua V. šibeča se, seges V. vela; subst. aeger -grī, m bolnik: N., L. idr., ad aegros ... medicos solemus adducere Ci.; aegra -ae, f bolníca: Ter.

2. pren.
a) (politično) razmajan, zlomljen, razvetren: res, civitas L., quis non intellegit omnes tibi rei publ. partes aegras et labentes esse commissas Ci., quid in orbe terrarum validum, quid aegrum fuerit T. gnilo, prhko, quatere, quicquid usqrum aegrum foret T., aegra municipia T. nemirni, aegra vulnere Ausonia Sil.
b) (na duši) bolehen = otožen, žalosten, zaskrbljen, nejevoljen, nezadovoljen: capellas protenus aeger ago V., aegra amans V., mortales aegri V. (prevod gr. δειλοὶ βροτοί Hom.) nadležni, bedni (v naspr. z bogovi), aeger animus Enn. ap. Ci., S., O., aegri animi L., aeg. anima O., mens O., Sil., aeg. corda O., pectora Val. Fl.; aliorum felicitatem aegris oculis inspicere T. z zavistnimi očmi; z abl. limitationis: aegra animo Enn. ap. Ci., animo magis quam corpore aeger L., minus aeger animo quam corpore Plin. iun.; nam. tega abl. tudi: aeger ab animo Pl. ali loc.: aeger animi L., Cu., Sil., consolantur aegram animi L., ipse aeger animi studiis militum refovebatur T.; z abl. causae: aeger amore L., ingentibus curis V., morā T., visis Sil., animus aeger avaritiā S., anima aegra cruciatibus O., subitis bonis mens aegra, aegra periclis pectora Sil., aegra laetis invidia Stat.; z gen. causae: aeger consilii S. fr., Stat., morae Lucan., timoris, delicti, pericli Sil.
c) o abstr. α) mučen, bolesten, utrudljiv, težaven, nadležen, siten: luctus Lucr., morte sub aegra V., aeg. anhelitus ora quatit V. bolestno sopihanje, solans aegrum testudine amorem V., aeg. senectus O.; neutr. sg. subst.: plus aegri ex abitu mei viri ... cepi Pl., cui nihil accidit aegri Lucr. β) slab, omahljiv: fides Sil., spes Sil., Cl. — Adv. aegrē

1. bolestno, žalostno, bridko (naspr. volup): aegre est Ter., aeg. est mihi ali meo animo aliquid Pl. boli me, žal mi je, quid tibi ex filio ... aeg. est? Pl., numquam quidquam animo meo fuit aegrius Pl., aegre facere alicui aliquid Pl., Ter. užaliti koga, tudi abs.: voluit facere contra huic aeg. Ter.; aeg. aliquid ex aliquo audire Ter. bridko novico zvedeti od koga, aeg. ferre Ci. (Tusc. III., 10, 21 in 26, 62) žalostiti se; aeg. ferre z ACI: Cu., aeg. fert se pauperem esse Ci. boli ga; s kavzalnim stavkom: aeg. fert, quod ... Cu.

2. s težavo, s trudom, težko (naspr. facile): Pl., Cu. idr., aeg. impetrare C., conglutinatio recens aeg. divellitur, inveterata facile Ci., inveteratio autem, ut in corporibus aegrius depellitur quam perturbatio Ci., omne bellum sumi facile, ceterum aegerrime desinere S., ductus anhelitus aegre O., aeg. rastris terram rimantur V., aegerrime conficere aliquid C.; occ. skorajda ne, komaj: Pl., Plin. idr., aeg. oppugantionem sustentare C., aeg. stantes T., aeg. obstinent, quin castra oppugnent L.

3. s premagovanjem samega sebe, nerad: aeg. aliquid pati Pl., Ter., L., eo carent aegrius Ci., aegrius accipere T., aliquid aegrius pati L., aliquid aegerrime pati Enn. ap. Ci.; aegre pati z ACI: L.; aeg. tolerare T., aeg. habere aliquid ali aeg. habere z ACI: Pl., L., tudi s kavzalnim stavkom: aeg. habere, quod ... L.; pogosto aegre (aegerrime S., L.) ferre aliquid Ci., Cu.; abs.: aeg. ferens (χαλεπῶς φέρων) Ter., Ci.

Aege͡us -eī, acc. -eum in -ea, m (Αἰγεύς) Ajgej, Pandionov sin, Tezejev oče, atenski kralj: O., Cat., Hyg., Iust. Od tod patronim Aegīdēs -ae, m (Αἰγείδης) Ajgeid, Ajgejev potomec, zlasti Tezej: O.

Aegīna -ae, f (Αἴγινα) Ajgina,

1. Nimfa, hči rečnega boga Azopa, Ajakova mati: O.

2. otok v Saronskem zalivu, sprva imenovan Oenopia: Ci., O., Mel., Plin. Od tod adj. Aegīnēticus 3 (Αἰγινητικός) ajginski: aes Plin., Aegīnēnsēs -e ajginski, iz Ajgine: Ap.; subst. Aegīnēnsēs -ium, m: Val. Max. = Aegīnētae -ārum, m (Αἰγινῆται): Ci. Ajginci, preb. Ajgine.

Aegīnium -iī, n (Αἰγίνιον) Ajginij, obmejna mak. trdnjava na severozahodni meji ob Peneju: C., L., Plin. Od tod Aegīniēnsēs -ium, m Ajginijci: L.

Aegion (Mel., Plin.) ali Aegium (Lucr., L.) (z gen. Aegī), -iī, n (Αἴγιον) Ajgion, ahajsko mesto vzhodno od Pater (Πάτραι, Patrae). Od tod adj. Aegius 3 ajgijski: vitis Plin.; Aegiēnsis -e ajgijski: civitas T.; subst. Aegiēnsēs -ium, m Ajgijci, preb. Ajgiona: L., T.

aegis -idis, acc. -idem, pesn. -ida, abl. -ide, f (gr. αἰγίς)

I. egida, pri Hom. in po njem tudi pri nekaterih rim. pesnikih ščit, ki ga Zeus z levico stresa in tako povzroča nevihto, podoba nevihtnega oblaka: cum saepe (Iuppiter) nigrantem aegida concuteret V. V pohomerskih mitih je egida z Meduzino glavo okrašena koža koze (αἴξ), ki je dojila Jupitra: Hyg.; to egido so si predstavljali zdaj kot ščit, zdaj kot Jupitrov oklep: Lact., Serv. Prisojali so jo tudi Minervi kot luskinast oklep z Meduzino glavo v sredini in s kačami ob robu ali kot ščit, ki ga drži v levici: H., O., aegida ... Palladis arma ... polibant V.; od tod pren.: zaščita, zaklon: hac aegide dives Amor O.

— II. rumena macesnova strženika: Plin.

Aegos flumen (Αἰγὸς ποταμός) Kozja reka (Galata), reka in mesto na Traškem Hersonezu; tam so bili Atenci poraženi od Lisandra l. 405: N., Mel. (ki piše flumen Aegos).

Aelius 3 Elij(ev), ime rim. plebejskega rodu, ki sta mu pripadali rodbini Paeti in Tuberones. Znana je lex Aelia (et Fufia) de comitiis iz l. 156, ki je oblastnikom dovoljevala ob vseh volitvenih dneh prirejati "spectionem" (gl. to geslo) in znižala število volitvenih dni: Ci. — Od tod adj. Aeliānus 3 Elijev, elijski: ius Aelianum Ci. (= legis actiones Ci.) pravni obrazci Seksta Elija Peta, konz. l. 198.

Aemilius 3 Emilij(ev), ime starega rim. patricijskega rodu z mnogimi rodbinami (Barbulae, Lepidi, Mamercini, Papii, Paulli, Regilli, Scauri idr.) od tod Aemiliī -ōrum, m Emiliji, pradedje emilijskega rodu: N. Kot adj.: Aemilia tribus Ci. ep., L., Aem. via L., tudi samo Aemilia Ci. ep., cesta, ki je vodila iz Arimina čez Bononijo v Placentijo, zgradil jo je M. Emilij Lepid, konz. l. 187, Aem. ludus H. gladiatorska vojašnica, ki jo je sezidal neki neznan Emilij Lepid, Aem. basilica Varr., Ci. ep., Plin., pri T. monimenta Aemilia imenovana, Aem. ratis Pr. ladja, ki je v Rim peljala vse, kar je Emilij Pavel uplenil v vojni s Perzejem, Aem. pons Iuv. most blizu "lesenega mostu" (pons sublicius), Aem. genus T. — Od tod adj. Aemiliānus 3 Emilijev, emilijski; poseb. kot agnomen: P. Cornelius Scipio Aemilianus Publij Kornelij Scipio Emilijan, sin Lucija Emilija Pavla, posinovljenec sina Scipiona Afričana st.: Ci., L., Vell., Iuv.; subst. Aemiliāna -ōrum, n Emilijevo predmestje v Rimu, najbrž pri vratih porta Fontinalis, kjer je pozneje Trajan zgradil svoj forum: Varr., Suet.; od tod praedia Tigellini Aemiliana T. Tigelinovo zemljišče v Emilijanovem predmestju (blizu Marsovega polja).

aemulor -ārī -ātus sum (aemulus) prizadevati si, prav enak biti komu ali čemu, torej več kakor imitari, ki je = prizadevati si, podoben biti komu ali čemu

1. (v dobrem pomenu) poganjati se za kom, s kom, za kaj, vneto posnemati, kosati se s kom, izkušati se s kom, tekmovati, stremeti za čim; abs.: quoniam aemulari non licet, nunc invides Pl., aemulandi amor T.; večinoma z acc. personae ali rei: Agamemnonem, Epaminondam N., Pindarum H., eius instituta Ci., morem alicuius Cu., studia alicuius L., virtutes L., virtutes maiorum T.; pren. (o stvareh) tekmovati s čim, dosegati kaj: Plin. iun., Gell., tunc (illae uvae) Albanum vinum aemulantur Plin.; redkeje z dat.: patroni veteribus aemulantur Q.

2. (v slabem pomenu) tekmovati s kom, zavidati komu, z zavistnimi očmi gledati (motriti) kaj; abs.: etiam aemulari utile est Ci., aemulantis est angi alieno bono Ci., qui invidebant, qui aemulabantur Q.; nav. z dat. personae, redkeje rei (prim. invidere): quod iis aemulemur, qui ea habeant, quae nos habere cupiamus Ci., aem. vitiis T., cui aemulari consueverant Iust.; z acc. rei: ipse meas ... aemulor umbras Pr.; s praep.: ne mecum aemuletur L., aemulantium inter se regum paratus T., aem. in aliquo Vulg. zjeziti se nad kom; z inf.: aemulabantur coruptissimum quemque adulescentium pretio illicere T. — Od tod adv. pt. pr. aemulanter vneto posnemaje: Tert.

Aenēa -ae, f (Αἴνεια) Ajnea, Eneja, mesto na Halkidiki južno od Soluna, po lokalnem mitu ga je ustanovil Enej: L. Od tod preb. Aeneātēs -um, m (Αἰνεᾶται) Ajnejci, Enejci: L.