Franja

convīvium -iī, n (convīvere) „skupno življenje“, le

1. occ. = συμπόσιον, pojedina, gostija, popivka: bene maiores nostri accubationem epularem amicorum, quia vitae coniunctionem haberet, convivium nominaverunt Ci., omnia cenarum conviviorumque genera Ci., convivia, commissationes, cantus, symphoniae Ci., convivia commissationesque L., convivia et epulae T., iam accubare in convivio N., adhibere aliquem in convivium Ci., N. ali convivio L., mediisque parant convivia tectis V., multa inprimis hilarans convivia Baccho V. pojedine ob žrtvovanju, žrtve (enalaga), nos convivia, nos proelia virginum … cantamus vacui H., sed nimis arta premunt olidae convivia caprae H. kjer sedijo gostje (pre)tesno drug ob drugem.

2. met. gostje za mizo, omizna družba, omizje: Petr., Stat., nequitiam vinosa tuam convivia narrant (= nequitia tua narratur in vinosis conviviis) O., familias nuper interemēre et tota convivia (fungi suilli) Plin.

Coōs -ī ali Cōs, gen., acc. in abl. Cō, klas. le Cous -ī, f (Κόως, Κῶς, zdaj Kos, tur. Istanköi, Stanko = εἰς τὰν Κῶ) Kos, gen. Kosa,

1. dorski otok v Sporadih ob karski obali (z istoimenskim mestom, roj. krajem slovitega zdravnika Hipokrata in elegika Filete [Philētās]), znan po vinu, škrlatu in svili: Ci. ep., L., Cu., Q., T. idr. Od tod adj. Cōus 3 (Κῷος) koški, s (iz) Kosa: Lucan., vinum Ca., uva, amphorae Plin., insula Varr., Venus Ci. (Apelova Anadiomena, ki je stala v Eskulapovem svetišču v mestu Kosu), od tod artifex Cous (= Apelles, ki pa ni bil Košan) O.; Coa quinqueremis L., Cous poëta O. = Cous Philetas Pr., femina Tib., Coa vestis Tib., Pr. tunika iz (prosojne) svilene tančice = Coae textura Minervae Pr., Coae purpureae H., conchylia Coa Iuv., faecula Coa H. zdravilna sol iz koškega vina, senior Cous (= Hippocrates) Marc. Kot subst.
a) Cōum -ī, n (sc. vinum) koško vino, kosovec: Pers., albo non sine Coo (= τὸλευκόκῳον) H.
b) Cōī -ōrum, m Košani, preb. Kosa: Ci.
c) Cōa -ōrum, n (Κῷα ἱμάτια) koška oblačila (iz prosojne tančice): Cois tibi paene videre est ut nudam H., sive erit in Cois, Coa decere puta O.

2. v obl. Coōs, mesto na otoku Kalimni: Plin.

Coptos -ī, f (Κοπτός aliΚοπτώ) Kopt, mesto v gornjem Egiptu ob Nilu: Plin., Iuv., Amm., Vop. (tu se dobi acc. Copten). Od tod adj.

1. Coptis -idis, f (Κοπτίς) kopška: arena Plin.

2. Coptītēs -ae, m (Κοπτίτης) kopški: nomos (z glavnim mestom Koptom) Plin.

3. Copticus 3 koptovski = egiptovski: adyta Ap.

Coracēsium -iī, n Koracezij, mesto ob kilikijsko-pamfilijski meji: L., Plin.; v isti pokrajini mons Coracēsius Koracezijska gora: Plin.

Corallī -ōrum, m (Κόραλλοι) Koralci, ljudstvo v Dolnji Meziji ob ustju Donave: O.

Corbiō -ōnis Korbion,

1. kot masc. rimski priimek, poseb. Hortensius Corbio Hortenzij Korbion, vnuk slovitega govornika Kvinta Hortenzija Hortala: Val. Max.

2. kot fem.
a) ekvovsko mesto blizu Anagnije ob severni strani Algida: L.
b) svesetansko mesto v tarakonski Hispaniji pri današnji Bergi (Berga): L.

Corcȳra -ae, f (Κόρκῡρα, Κέρκῡρα) Korkira,

1. otok v Jonskem morju (zdaj Kérkira), Krf: Ci. ep., C., N., L. idr. Od tod adj. Corcȳraeus 3 (Κορκυραῖος) korkirski, s Korkire: epistula Ci. ep. pisano s Korkire, bellum N. s Korkiro, rex (= Alcinous) Mart., Corcyraeus (= Alcinoi) hortus Mart. Kot subst. Corcȳraeī -ōrum, m Korkirci, preb. Korkire: Ci. ep., N., L.; v sg.: te Corcyraeum Cressia turba putet O.

2. otoček ob ilirski obali, imenovan zaradi gostih gozdov Nigra aliΜέλαινα, Črna Korkira, Korčula: Mel., Plin.

Corduba -ae, f Korduba (zdaj Córdova, tudi Cordova), veliko in slovito mesto v betski Hispaniji ob Betisu, roj. kraj starejšega in mlajšega Seneke in pesnika Lukana: Ci., C. idr. Od tod adj. Cordubēnsis -e kordubski, iz Kordube, v Kordubi: Auct. b. Alx., Plin.; subst. Cordubēnsēs -ium, m Kordubci, preb. Kordube: Auct. b. Alx.

Corinthus, star. Corintus, -ī, f (Κόρινϑος) Korint, slovito trgovsko mesto ob Istmu, znano po razuzdanem življenju prebivalcev: Ci., L., O. idr., bimarisve Corinthi moenia H.; nom. Corinthos: O., acc. Corinthon: O., Mart.; preg.: non cuivis homini contingit adire Corinthum H. (gr.: οὐ παντὸς ἀνδρὸς ἐς Κόρινϑον ἔσϑ' ὁ πλοῦς) = ne posreči se vsakomur dospeti do zaželenega cilja; met.: captiva Corinthus H. plen vsega Korinta = v vsem Korintu nagrabljeni bronasti kipi. Od tod

I. adj.

1. Corinthius 3 (Κορίνϑιος) korintski: bellum N., ager Ci., aes Ci., Plin., Q. korintski bron (starodavnikom zelo priljubljena zlitina iz zlata, srebra in bakra, iz katere so v Korintu ulivali razne umetnine: posode, kipe idr.), — od tod vasa Corinthia Ci., Suet., Icti., suppelex Cor., opus Cor. Ci.; sinus Cor. L. (zdaj Korinthiakós Kólopos, sl. Korintski zaliv), civis Vitr., columnae Vitr., Plin. v korintskem slogu zgrajeni, tako tudi capitula Cor. Vitr. Kot subst.
a) Corinthia -ae, f „korintka“, neka rastlina: Plin.
b) Corinthiī -ōrum, m Korintčani, preb. Korinta: Ci. idr.
c) Corinthia -ōrum, n umetnine (poseb. posode) iz korintskega brona: Ci., Plin., Suet., Mart.

2. Corintheus 3, vulg. Corinthius: Isid.; kot subst. Corinthea -ōrum, n korintsko posodje: Petr.

3. Corinthiacus 3 (Κορινϑιακός) korintski: sinus L., Plin., pontus O., Cenchreae O.

4. Corinthiēnsis -e korintski: Cor. fons Pirena Pl., litus T. —

II. subst. Corinthiārius -iī, m ulivalec umetnin iz korintskega brona, vzdevek Avgustu, ki je ljubil take umetnine: Auctor ignotus ap. Suet.

Cornēlius 3 Kornelij(ev), ime enega najznamenitejših rimskih rodov, ki mu pripadajo številne rodbine: patricijske (Cethegi, Dolabellae, Lentuli, Maluginenses, Rufi, Scipiones, Sullae) in plebejske (Balbi, Cinnae, Mammulae, Merulae idr.). Najbolj znani so:

1. P. Cornelius Scipio Publij Kornelij Scipion, konzul l. 218, premagan od Hanibala ob Ticinu, padel l. 212 v Hispaniji: L.

2. njegov sin P. Corn. Scipio Africanus maior Scipion Afričan (Afriški) starejši, v znanostih izobražen mož in nadarjen govornik, konzul l. 205, izvrsten vojskovodja, ki je premagal Kartažane v Hispaniji in l. 202 Hanibala pri Zami v Afriki (od tod častni vzdevek Africanus); pozneje legat svojemu bratu Luciju Korn. Scipionu, umrl l. 183: Ci., L. idr. Apel. Āfricānī možje, kakršen je bil Korn. Scipion Afričan starejši: Ci.

3. njegov brat L. Corn. Scipio Asiaticus Lucij Korn. Scipio Aziatik (Azijski) je l. 190 premagal Antioha pri Magneziji v Aziji (od tod častni vzdevek Asiaticus): Ci., L.

4. P. Corn. Scipio Aemilianus Africanus minor Numantīnus P. Korn. Scipion Emilijan Afričan mlajši Numantijski, roj. l. 185 kot drugi sin Lucija Emilija Pavla, posinovljen od Scipiona Afričana starejšega, eden najbolj blagih in tako v znanostih kakor v umetnostih izvedenih mož v času rimske demokracije, hraber vojak in izvrsten vojskovodja; 17 let star se je l. 168 junaško bojeval pri Pidni na strani svojega očeta, l. 146 je osvojil Kartagino in l. 133 Numancijo (zato Africanus in Numantinus). Dasi je bil v svaštvu z Grakhoma, je vendarle nasprotoval njunim nameram in ko je l. 129 nenadoma umrl, so imeli voditelje ljudske stranke (poseb. Papirija Karbona) za njegove morilce: Ci. idr.

5. P. Corn. Scipio Nasīca P. Korn. Scipion Nazika je l. 204 pripeljal v Rim kip „velike matere“ (Magna mater); l. 193 se je bojeval v Hispaniji; konzul l. 191: L.

6. P. Corn. Scipio Nasīca Corculum (gl. corculum) P. Korn. Scip. Naz. Korkul (Razboriti), zet starejšega Scipiona Afričana, se je l. 168 boril pri Pidni in kot konzul l. 155 podjarmil Dalmatince: L. epit., Aur.

7. P. Corn. Scipio Nasīca Serāpiō(n) (gl. Serāpiō[n]) P. Korn. Scip. Naz. Serapion, konzul l. 138, kot nasprotnik Grakhov je vodil ljudstvo zoper Tiberija Grakha, ki je pri tem padel: Ci. ep., L. epit., Val. Max.

8. Cornelia Kornelija,
a) najmlajša hči Scipiona Afričana starejšega, poročena s Tiberijem Sempronijem Grakhom, mati Grakhov: Ci, Q.
b) hči starejšega Lucija Kornelija Cine, Cezarjeva žena in Julijina mati, umrla l. 68: Suet.

9. L. Corn. Sulla, Faustus Corn. sulla in P. Corn. Sulla, gl. Sulla.

10. Corn. Nepōs, gl. nepōs. — Pl. Scipiones Scipioni: Ci. — Kot adj. Cornēlius 3 Kornelijev: leges Ci. idr. Kornelijevi zakoni (v obilnem številu sproženi od raznih Kornelijev, poseb. od Lucija Kornelija Sule), Forum Cornelium ali Cornelii Ci., Plin., gl. forum. — Od tod adj. Cornēliānus 3 Kornelijev: Castra Cornēliāna ali Cornēlia, gl. castrum; kot subst. Cornēliāna -ae (sc. oratio), f govor za Kornelija, ki ga je imel Ci. za nekega Gaja Kornelija ter ga je pozneje obdelal in izdal v dveh govorih: nostra in Corneliana, in Corneliana secunda Ci., in Corneliana prima M.

corōna -ae, f (gr. κορώνη; prim. curvus, sl. krona, nem. Krone)

1. venec iz cvetk, vejic ali kovine, tudi krona: quid hoc … est clarius, quam omnes Segestae matronas et virgines convenisse, complesse (Dianam) coronis et floribus … ? Ci., c. laurea Ci., myrtea Val. Max., pinea Plin., quercea T., quernea Suet., spicea Lact. (Kristusova) trnova krona, aurea Corn., Ci., N., L., c. modici circuli L.; starodavniki so se ob slovesnih (veselih in resnih) priložnostih: pri pojedinah, žrtvovanju, radi venčali, venčali pa so tudi mrtvece, darilna živinčeta, hiše, ladje, kipe, mešalne vrče in čaše (pri pojedinah) idr. ter dajali vence kot častno darilo oz. bojno nagrado prijateljem, ljubicam, hrabrim vojakom, pesnikom in (zlate) kraljem in zmagoslavnim vojskovodjem: redimitus coronis (pri pojedinah), redimire frontem coronā Mart., ludis circensibus coronā laureā uti Vell., ne longae coronae nec acerrae praetereantur (namreč pri mrtvecu) Ci., sternere vicos floribus coronisque ali totum iter floribus coronisque consternere Cu., coronam imponere statuae Stat. ali alicui Ci., corona virtute parta Ci., aliquem coronā donare Ci., coronis laureis taeniisque donare N., huic (Thrasybulo) pro tantis meritis honoris corona a populo data est, facta duabus virgulis oleagineis N., c. victrix (= victoriae) Lact.; pesn.: regni corona (= diadema) V.; kot nagrada za junaška dejanja je veljala c. castrensis, civica, muralis, navalis, obsidionalis Pl., Ci. idr.; pesn. pren. (o pesniški slavi, o pesniškem proslavljanju): corona perenni fronde Lucr. = neminljiva pesniška slava, insignem suo capiti petere coronam Lucr., necte flores, necte meo Lamiae coronam H. spleti mojemu Lamiji cvetke v venec = proslavljaj ga v pesmi, audi, … qua re sibi nectat uterque coronam H. se drug drugega poveličujeta; podobno: corona fidei Cypr., Lact. ali samo corona Lact. mučeniška krona. Reklo: aliquem sub coronā vendere C., L., Fl., Iust. koga kot vojnega ujetnika (v sužnost) prodati, v pass. sub coronā vēnīre L. ali venundari T. kot vojni ujetnik proda(ja)ti se (take ujetnike so namreč pri prodaji venčali kakor darilna živinčeta pri žrtvovanju; prim.: mancipia iure belli capta coronis induta vēnībant et ideo dicebantur „sub corona“ vēnīre Caelius Sabinus ap. Gell.); tako tudi: sub corona emere Varr. kot vojnega ujetnika kupiti.

2. pren.
a) arhit. venčna letva, venci, napušč, okrajek, opas: Vitr., Plin.
b) okrajek ali obrobek zidu: angusta muri corona erat Cu.
c) vzvišen rob pri njivah kot razmejilo, obmet, obmejek, mejni rob: Ca.
č) c. montium krogasto pogorje: Plin.
d) kosmati venec (svitek) nad konjskim kopitom: Col., P. Veg.
e) krog, obstret, sij okrog sonca: Sen. ph.
f) (o ljudeh) krog = množica, tolpa, zbor, skupina, družba, poseb. krog (množica) poslušalcev, poslušalci, slušateljstvo: Plin. iun., Suet., armatorum coronā senatus saeptus est Ci., non enim coronā consessus vester (= iudicum) cinctus est, ut solebat Ci., tibi ipsi pro te erit maximā coronā causa dicenda Ci., scis, quo clamore coronae proelia sustineas campestria H., ne spissae risum tollant impune coronae H., risi nescio quem … e corona Cat., vulgi stante coronā O., nulli non agentium parata vulgi corona est Q.; occ. (voj.) vojaške čete, ki s sovražnimi ali obrambnimi nameni obkrožajo (obkoljujejo) kak kraj, obsedna črta, obseda: totum corpus (po drugih opus) coronā militum cingere C., coronā cinxit urbem L., Fabius Vibulanus coronā primum vallum defendit L., urbem coronā circumdare L., non coronā, sed operibus urbem oppugnare L., muros coronā circumdari iussit Cu., urbem coronā capere Cu.
g) corona bubula bot. velika šatrajka: Ap. h.
h) corōna ali Corōna ozvezdje (Severna) Krona: Ci. (Arat,), Col., specie remanente coronae O., po mitu med zvezde uvrščena Ariadnina krona (gl. Ariadnē) in od tod imenovana Gnosia stella Coronae V. ali Cressa Corona O.

Corōnē -ēs, f (Κορώνη) Korona, mesto v Meseniji ob Mesenijskem zalivu (zdaj Koróni): L., Plin. Od tod adj. Corōnaeus 3 (Κορωναῖος) koronski: sinus Plin.

corōnis -idis, f (gr. κορωνίς) končna zavitina, zavit ali prepleten potegljaj (s peresom), s katerim so pisatelji ali prepisovalci ob koncu odstavkov ali knjig zaznamovali, da je odstavek ali spis končan: sera coronide longus liber Mart.

corōnula -ae, f (demin. corōna)

1. žmula (svitek) ob mitri: Vulg.

2. obrobje kakega stojala: Vulg.

3. kosmati venček nad konjskim kopitom: P. Veg.

corpus -oris, n

1. telo, trup(lo), život: vita corpore et spiritu continetur Ci., animus vinclis corporis liberatus Ci., dolorem corporis pati, corporis voluptates et dolores, sicam in consulis corpore defigere Ci., nostra omnis vis in animo et corpore sita est S., mortale c. H., nisi … fugerit … aquosus albo corpore languor H. (toda: albo corpore Pl. bele polti), corpore quaestum facere Pl. od telesa živeti, corpus vulgare L. svoje telo ponujati (prodajati), ex vulgato corpore genitus L. sin vlačuge, meretrix corpus iunctura Quiriti Q.; (o živalih): c. tauri V., ovis lanā corpus (grški acc.) amicta suā O., ibi ponunt sua corpora phocae O.; (o stvareh) telo, snov, tvarina: atomi sunt individua corpora Ci. telesca, quot haberet corpora pulvis O. kolikor zrnc, genitalia corpora O. prvine, corpus aquae Lucr., Neptuni Lucr. morska voda, c. materiaï Lucr. = tvarina, c. piceae Plin.

2. occ.
a) meso na telesu: ossa subiecta corpori Ci., corpus amittere Ci. ep., Lucr. (s)hujšati, težo izgubiti (izgubljati), corpus subducere O. telo (z)medliti, abiit corpus colorque O. ob meso in barvo sem, vertere in corporis usum O. v meso, corpus facere Cels. (o)debeleti, quo cibo fecisti tantum corporis? Ph. si se tako zredil; sinekdoha moda (neutr. pl.): dedit hic pro corpore nummos H. (namreč zato, da mu ne bi izrezali mod), damnum amissi corporis Ph. izguba mod. — Od tod α) les pod drevesno skorjo: nec andrachle offenditur, si non simul incidatur et corpus Plin., tilia et vitis corticem mittunt, sed non vitalem nec proximum corpori Plin. β) pren. (ret.) odevalo, odeja: inducti super corporis speciem Q.; pa tudi jedrnatost v izražanju, jedro, bistvo, stvarno: ut expatientur … et quasi in corpus eant Q., c. eloquentiae Q., orationis Petr.
b) truplo, mrlič, mrtvec: tumulus, qui corpus eius contexerat Ci., corpus ad sepulturam dare Ci., vita erepta est superiore iudicio, nunc, ne corpus eiciatur, laboramus Ci., per eorum (sc. occisorum) corpora reliquos audacissime transire conantes multitudine telorum reppulerunt C., iacentibus ibi paucis armis corporibusque hostium L., silvisque agrisque viisque corpora foeda iacent O., locus vacans corporum Sid.; od tod pesn. corpora = tenje, sence ali duše umrlih: ipse (Charon) … ferrugineā subvectat corpora cymbā V., defunctaque corpora vitā magnanimûm heroum V.
c) trup, čok: caput abscidit, reliquum corpus abiecit in mare Ci., caput est a corpore longe O.

3. met. telo = oseba, bitje, posameznik: vix homines odium suum a corpore eius impuro represserunt Ci. od njegove nečedne osebe, corpus aberat liberatoris Ci., unum vile atque infame corpus L., qui liberum corpus in servitium addixere L. svobodno žensko, svobodnjakinjo, c. captivum S., corpora amantum, volantum, ferarum Lucr., delecta virûm sortiti corpora furtim includunt V., placida carpebant fessa soporem corpora per terras V., tum pendere poenas Cecropidae iussi … septena quotannis corpora natorum V., ultor vestrae, fidissima corpora, mortis O., corpus suum (= se) dedere Cu., pro tribus corporibus triginta milia talentûm auri accipias Cu., rapta sororum corpora prosternunt ferro Sil., de grege servorum magna aut pulcherrima quaeque corpora Iuv., corpora coniugum aut liberorum servitio tradebant T.

4. pren.
a) vsaka členovita celota, skupnost, „telo“: reliquum corpus navium … coriis integebatur C. ostali del ladij, corpora magnarum navium Cu. trebušine, ogrodje, rebra; c. universitatis Ci. ali rerum naturae c. Vell. vesoljni svet, vesoljnost, totum c. rei publicae Ci. celi sestav = c. civitatis L., regni Cu., imperii T., Fl.; totum corpus (po drugih opus) coronā cingere C. vse obkoljene zgradbe, Sicilia dirempta velut a corpore maiore Iust.; tudi o spisih = delo, vse delo, zbirka, zbornik, korpus: usque ad reditum nostrum videtur mihi modicum quoddam corpus confici posse Ci. ep., utros eius habueris libros (duo enim sunt corpora) an utrosque nescio Ci. ep., c. architecturae Vitr., c. omnis iuris Romani L. zbirka, zbornik, tako tudi c. iuris Cod. I. (naslov rimskega zakonika); hos nisi retrahis in corpus Plin. iun. (o pesmih); naposled skupnost stvari sploh, skupna masa, (skupna) vsota: c. rationum, patrimonii, corpora omnia maternae hereditatis Dig.
b) (o ljudeh) (urejena) celota, skupina, skupščina, skupnost, zbor, združenje: nunc in corpus unum confusi omnes L. (o raznih prebivalcih enega mesta), coalescere in populi unius corpus L., commixti corpore tantum subsident Teucri V. le pomešani s celoto latinskega ljudstva, toto certatum est corpore regni V. z vesoljno (vso) močjo, c. militum Cu. vojska, centum pagi iis habitantur magnoque corpore (= magno numero hominum suae civitatis et magno agro, quem possident) efficitur, ut se Suevorum caput credant T., fiunt de uno populo duo corpora Iust. dve državi; occ. stan, kasta, zadruga rokodelcev, bratovščina, ceh: regem sui corporis creari voluerunt L., late fusum id corpus T. stan, c. fabrorum et naviculariorum Dig.

corripiō -ere -ripuī -reptum (cum in rapere)

1. naglo, trdno, silno prije(ma)ti, popasti (popadati), (z)grabiti, pograbiti, zagrabiti; sprva z množinskimi obj.: celeres sagittas V., lora manu O., arma Vell., Fl., manu arma virosque Cu. (o slonih), singulos manu Cu., quas (volucres) corripuit serpens O., naves, quae paratae erant V. ali omnes suas res c. Auct. b. Alx. v naglici vse svoje stvari pograbiti; s kolektivnimi obj.: id, quod in praesentiā vestimentorum erat, corripuit N.; potem tudi z edninskimi obj.: Val. Max., Plin. idr., ferrum (meč), magnam hastam, sacram effigiem, ambustum torrem ab ara V., Cacum … corripit in nodum complexus V., (mulierem) correptam Graeco verbo monuit T. je prijel za roko in …

2. occ.
a) pograbiti, zgrabiti = na silo osvojiti (si) kaj, polastiti se, polakomniti se česa, zaseči, izsiliti kaj: pecuniam Ci., pecunias Ci., T., fasces S., Vell., omnium partes N., anxiis sordibus magnas opes, summa cum licentia naves Val. Max., praefecturas T., aliena Plin. iun., bona vivorum et mortuorum Suet., communis victoriae praemia Iust.
b) pesn. s tal vzdigniti, večinoma refl. se corripere vzdigniti se, pobrati se: c. corpus de terra ali ex somno Lucr., corripio e stratis corpus (= me) V., c. sese V.; od tod vzdigniti se = hitro odpraviti se, pohiteti: corripuit se repente et abiit Pl., c. se inde, se intro Ter., corripuit … sese ad filiam Ter., tandem corripuit sese atque inimica refugit in nemus V.
c) pesn. zbrati, zgrniti: omnia conrident correpta luce diei Lucr.
č) koga prijeti, zasačiti, ujeti, uloviti, planiti (udariti) na koga: hominem corripi … iussit Ci., quos ille … corripi atque interfici iussit C., ipsi (magi) corripiuntur a pluribus Iust.
d) kot tožnik prijeti (napasti) koga, s tožbo (po)lotiti se, ovaditi koga: statim corripit reum T., Priscum … corripuit delator, obiectans … T., accusatione corripi T., Aemilia Lepida a delatoribus corripitur ob servum adulterum T., locupletissimus quisque in praedam correpti T.
e) z grajo, s psovkami lotiti (lotevati) se koga, spraviti se na koga, (po)grajati, (po)karati, (o)zmerjati, ošte(va)ti, ogovoriti (ogovarjati): consules L., hunc corripiunt dictis O., aliquem non inimice corripere, sed paene patrie monere Q., c. alicuius securitatem Plin. iun., adulationes … gravissimo corripuit edicto Suet.; pogosto v pass.: convicio consulis correpti C., voce magistri corripi H., corripi iurgio Suet., numquamne fecisti, quod a patre corripi posset? Plin. iun. Skladi: ob haec correptus Suet.; populum quam potuit gravissima oratione corripuit, quod eam potestatem bis sibi detulisset Val. Max., corripuit consulares, quod non de rebus gestis senatui scriberent Suet.; ab eo correptus, cur ambularem Plin. un. na odgovor poklican

3. pren.
a) (o bolezni, smrti ipd.) koga popasti (popadati), prevze(ma)ti, zgrabiti (zgrabljati), pob(i)rati, vzeti, jemati: nec singula morbi corpora corripiunt V., quo celerius eiusmodi tempestates (kužni časi) corripiunt (sc. homines), eo maturius … Cels.; pogosteje v pass.: corripi febre Plin., morbo gravi ali subitā vi morbi Val. Max., subito et gravissimo morbo Cels., bis morbo inter res agendas Suet. dvakrat zboleti, morbo comitiali Suet. ali vitio comitiali Sen. ph., Plin., exitiabili morbo T. na smrt zboleti, pedum dolore Plin. iun. ali oculorum dolore Eutr. zboleti na nogah, na očeh, adversā valetudine Iust., correptus subitā morte Cu.; abs.: si (paralytici) correpti non sunt, diutius quidem vivunt, sed … Cels.; pesn.: modo (segetes) sol nimius, nimius modo corripit imber O. pogubi, caeco correpta veneno (od strupene vodne sape) Lucr.
b) (o čustvih, strasteh) koga prevze(ma)ti, popasti (popadati), obje(ma)ti, obvlad(ov)ati, zamikati: hunc plausus … plebisque patrumque corripuit V. je zamikalo, razveselilo; večinoma v pass.: vellem haud correpta fuisset militiā tali V. da je ne bi prevzela taka bojaželjnost, visae correptus imagine formae O. očaran, duplici ardore (sc. amoris et vini) correptus Pr., pueruli sui nimio ardore correptus Val. Max., correptus misericordiā Suet., irā Gell. zanesen.
c) (o ognju) lotiti (lotevati) se česa, popasti (popadati) kaj: quae (flamma) plurima vento corripuit tabulas V., ipsas ignes corripuere casas O., postquam ignis (rogi) corpus eius corripuit Val. Max., ignes inferiora aliquando corripuit Sen. ph., ignes terrā editi villas, arva, vicos passim corripiebant T.; v pass.: correpti flamma alii sunt, alii ambusti afflatu vaporis (od žarečega puha) L., turbine caelesti subito correptus et igni V., improviso igne correptae naves conflagraverunt Macr.
č) (o vodi) odplaviti (odplavljati): flumen … urbis tecta corriperet, nisi essent specus lacusque, qui exciperent Cu.

4.
a) pospešiti (pospeševati): pedes Sen. tr.; pren.: tarda necessitas leti corripuit gradum H.
b) hitro nastopiti pot po čem ali kam, hitro napotiti se kam, hitro odriniti, kreniti na pot: viam V., O., Plin. iun., corripiunt spatia V. planejo na tekališče, cum … campum corripuere … currūs V. pretečejo, c. iter Val. Max.

5. krajšati, okrajš(ev)ati, skrajš(ev)ati, skrčiti (skrčevati), omejiti (omejevati): numina corripiant moras (rok, čas) O., c. nimium omnia (namreč v govoru) Q., singulos missūs a septenis spatiis ad quina Suet., ludorum ac munerum impensas Suet., ut difficiles puerperiorum tricas Iuno mulceat corripiatque Lucina? Arn.; occ. (v izgovarjavi) skrajš(ev)ati, predtegniti (predtegovati): singularis rectus casus correptus (npr. trabs iz trabes) Varr., illis mos erat („fulgēre“) correptā syllabā uti, ut dicerent „fulgeōre“ Sen. ph., c. syllabam, verba Q. Od tod adj. pt. pf. correptus 3, adv. -ē kratko izgovarjan, kratek, predtegnjen: correptae litterae syllabaeve Q. kratki (predtegnjeni) zlogi, correpte dicere verbum Gell., aut producatur (syllaba), quae nunc correptius exit O.

Opomba: Vulg. pt. pf. corruptus: Paul.

cōrycus -ī, m (gr. κώρυκος) s smokvinim zrnjem, moko in peskom napolnjena velika usnjena vreča, ki je bila obešena pod strop korikeja (gl. cōrycēum), da so jo atleti zanihovali in tako krepili telesne moči, telovadna, atletska vreča; le pren. krepilo: corycus laterum et vocis meae, Bestia Ci. ob katerem so se krepile moje prsi in moj glas.

Cōrycus in (neklas.) Cōrycos -ī, m (Κώρυκος) Korik,

1. mesto ob jonski obali z istoimenskim predgorjem in pristaniščem: L.

2. mesto v Kilikiji med Lamovim in Kalikadnovim ustjem s pristanom in istoimenskim predgorjem; v bližini mesta je bila globoka, s strahotnim skalovjem obdana dolina (specus Corycius), v kateri je rasel najboljši žafran, in pečina, znana poseb. po mitu o Tifonu (antrum Corycium). Meščani so se ukvarjali poseb. z vrtnarstvom: Ci. ep., L. idr.

3. mesto v Pamfiliji nedaleč od Olimpa: Eutr. — Od tod adj. Cōrycius 3 (Κωρύκιος) koriški = nanašajoč se na Korik v Kilikiji: crocus H., Typhonis quoque specus et Corycium nemus Cu., specus Mel., antra Plin., lutum Ps.-V. (Ciris), comae Stat., nimbus Mart.; pesn. kilikijski: senex V., puppis Iuv.

Opomba: Prisc. meri Cōrōcus.

cōs, cōtis, f (prim. catus) brus, osla: Plin., Q., Icti., cotem novaculā posse praecidi Ci., „hoc animo agitavi“, inquit, „te novaculā cotem discissurum … “; tum illum haud cunctanter discidisse cotem ferunt L., subigunt in cote secures V.; pren.: ipsam iracundiam fortitudinis quasi cotem esse dicebant Ci., Cupido, semper ardentes acuens sagittas cote cruentā H. ki vedno brusi svoje žgoče puščice ob krvavečih človeških srcih, cote virtutis suae ferrum acuere Fl.

Cotys -tyis, acc. -tȳn in redk. -tym, voc. -ty, abl. -tye, m (Κότυς), redk. v lat. obl. Cotus -ī, m Kotis, Kot, ime traških knezov. Poseb.

1. Kot(is) I., traški kralj od l. 382 do 356, Ifikratov tast, zahrbtno umorjen: N. (z gen. Coti in acc. Cotum), Val. Max. (z gen. Cotyis).

2. Kot(is) II., Sevtov (Seuthēs) sin, kralj Odrizov (Odrysae), Perzejev zaveznik v vojni z Rimljani: L. (z obl. Cotys, Cotyis, Cotyn in Cotye), Eutr.

3. Kot(is) III., kralj Odrizov, ki je podkupil mak. prokonzula Gaja Kalpurnija Pizona, da je dal usmrtiti Rabocenta, glavarja traških Besov, in druge traške poslance; v rimski domači vojni je stal ob strani Gneja Pompeja ter mu poslal 500 konjenikov pod poveljstvom svojega sina Sandala (Sandalēs ali Sandala): Ci. (z dat. Cotyi), C. (z nom. Cotys in gen. Cotyis), Lucan. (z acc. Cotyn).

4. Kot(is) V., Remetalkov sin, pravnuk Kotisa III., živel je v stalnem prepiru s svojim stricem Reskuporidom (Rhescuporis), ta ga je dal naposled usmrtiti: O. (z voc. Coty), T. (z gen. Cotyis, dat. Cotyi, acc. Cotyn in abl. Cotye).

5. Kot(is), brat bosporskega kneza Mitridata: T. (z obl. Cotys).