-
charaxō -āre (-āvī) -ātum (gr. χαράσσω) ráziti, (raz)praskati, od tod vrezati, slikati, pisati: Prud., Aug.
-
Charaxus -ī, m (Χάραξος) Haraks,
1. neki Lapit: O.
2. Sapfin brat: O.
-
Charēs -ētis, m (Χάρης) Haret,
1. kipar iz rodoškega mesta Linda, Lizipov učenec: Corn., Plin.
2. atenski vojskovodja v Demostenovem času: N.
3. Atenec, poveljnik pod Darijem v boju proti Aleksandru Vel.: Cu.
4. gr. zgodovinopisec iz Mitilene: Plin., Gell.
-
Chariclō -ūs, f (Χαρικλώ) Hariklo, rečna Nimfa, Apolonova hči, Hironova žena: O.
-
Charidēmus -ī, m (Χαρίδημος) Haridem, Atenec, načelnik najemniške vojske: Cu.
-
charientismus -ī, m (gr. χαριεντισμός) dostojnost, vljudnost v izražanju, govorna podoba: Char., Don.
-
Charimander -drī, m (Χαρίμανδρος) Harimander, gr. pisec astronomskih del: Sen. ph.
-
Charindās -ae, m (Χαρίνδας) Harinda, reka v Hirkaniji ob medijski meji: Amm.
-
Charīnus -ī, m (Χαρῖνος) Harin,
1. komična oseba pri: Ter.
2. zmagovalec na olimpijskih igrah: Plin.
-
Charis -itis, acc. -ita, f (Χάρις = milina, lepota) Harita, boginja miline in lepote (= Gratia): deesse illam suam Venerem dicebat, quam Graeci Charita vocant Plin.; nav. pl. Charitēs -tum, dat. Charitibus in pesn. Charisin, f Harite, Gracije, (nav. tri) boginje miline in lepote: Aglaia, Euphrosyne, Thalia: O., Pr., Sen. ph., Plin.
-
Charisius -iī m Harizij,
1. gr. govornik, posnemovalec govornika Lizije: Ci., Q.
2. Aurelius Arcadius Char. Avrelij Arkadij Harizij, sloveči rimski pravnik v času Konstantina Vel..
3. Flavius Sosipater Char. Flavij Sozipater Harizij, rim. slovničar iz 4. st. po Kr., po rodu iz Kampanije.
-
charisma -atis, n (gr. χάρισμα) dar(ilo) ljubezni: Eccl.
-
charistia (Charistia) in caristia (Caristia) -ōrum, n (gr. χαρίστια) praznik složnosti, rim. družinski praznik, obhajali so ga 22. februarja s pojedino in poravnavanjem vseh domačih prepirov: O., Val. Max.
-
chāritās, gl. cāritās.
-
Charitēs, gl. Charis.
-
charitōn blepharōn (gr. gen. pl. χαρίτων βλεφάρων ljubkih vek, z ljubkimi vekami), po drugih charitoblepharon -ī, n grmiček z ljubkimi vekami: qui (frutex) vocatur charitoblepharon Plin.
-
Charmădās (po drugih Charmādās) (Χαρμάδας) Harmada,
1. akademik, Karneadov učenec, okrog l. 109 slaven učitelj v Atenah: Ci. (ki pogosto hvali njegovo izredno nadarjenost, zgovornost in odličen spomin), Q., Plin.
2. gr. slikar: Plin.
-
Charmēl, Charmēlus, Charmēlītēs, gl. Carmēlus.
-
Charmidēs -ī, m (Χαρμίδης) Harmid, gr. nom. propr., komična oseba pri Pl. Od tod šalj. izveden glag. charmidor -ārī -ātus sum v Harmida se spremeniti, poharmiditi se: ut charmidatus es, rursum recharmida Pl.
-
Charōn, m (Χάρων)
1. (gen. Charōntis, le Fulg. Charōnis) Haron, stari podzemeljski brodnik, ki prevaža duše umrlih čez Aheront ali Stiks, sin Ereba in boginje Noči: Ci., V., Sen. tr. idr. Od tod subst. Charōnēa -ōrum, n (Χαρώνεια) haronske (= ki izhlapevajo zadušljivo paro) razpoke ali zijalke: Plin.
2. (gen. Charōnis) Haron, odličen Tebanec: N.