Franja

chalcis -idis, acc. pl. -idas, f (gr. χαλκίς) halkida,

1. vrsta ribe: Col., Plin.

2. neka kuščarica z bakrenastimi lisami na hrbtu: Plin. (acc. tudi chalcidicen).

Chalcis -idis in -idos, acc. -idem in -ida, f (Χαλκίς) Halkida,

1. glavno evbojsko mesto ob Evripu, z mostom povezano s celino, rojstni kraj gr. govornika Izeja in pesnikov Evforiona in Likofrona: N., L., Vell. idr., imenovano tudi Chalc. Euboeae Plin. Evbojska Halkida. Od tod adj.
a) Chalcidēnsis -e halkidski, iz Halkide: hospes L., cum Timagora Chalcidense Plin.; subst. pl. Chalcidēnsēs -ium, m Halkidci, preb. Halkide: L., Plin., ali sploh halkidski Jonci na Evboji, ustanovitelji mnogih naselbin (najstarejše so bile Cumae Kume, ki so same ustanovile naselbini Nolo in Abelo): Iust.
b) Chalcidicēnsis -e, halkidski: colonia (= Cumae) Gell.
c) Chalcidicus 3 (Χαλκιδικός) α) halkidski: Euripus Ci., creta Varr., Plin., galli Varr., fici Varr., Col., versus V., Q. pesnika Evforiona, arenae Val. Fl.; subst. Chalcidicum -ī, n (sc. conclave ali aedificium) halkidska soba, nekakšna soba v vogalu bazilik na obeh straneh tribunala: Vitr.; occ. prostorna soba v gr. hišah: Arn., Aus. β) pesn. = kumski (ker so Kume halkidska naselbina): arx (= Cumae) V., litora, turres Stat., carmen Stat. kumske Sibile, Nola Sil. (gl. spredaj pod Chalcidēnsis).

2. Chalcis ad Belum Halkida ob Belu, mesto v Kelesiriji: Plin.

3. gr. mesto v Arabiji: Plin.

4. otok pri Etoliji: Plin.

5. zaliv v Etoliji: Plin.

chalcītis -tidis, acc. -tim, f (gr. χαλκῖτις)

1. bakrenec, bakrova ruda: Cels., Plin.

2. halkitida, neki dragulj bronaste barve: Plin.

chalcophōnos -ī, f (gr. χαλκόφωνος) halkofon, kakor bron zveneč dragulj: Plin.

chalcosmaragdos -ī, f (gr. χαλκοσμάραγδος) halkosmaragd, bakreni smaragd, menda naš malahit: Plin.

Chalcosthenēs -is, m (gr. Χαλκοσϑένης) Halkosten,

1. lončar v Atenah: Plin.

2. gr. kipar: Plin.

chalcus -ī, m (gr. χαλκός) halk, bakren gr. denar, sprva osmina, kasneje desetina obola: Plin.

Chaldaeus 3 (Χαλδαῖος) haldejski (kaldejski), južnobabilonski: regnum Lucan., grex Iuv. Haldejci (Kaldejci) = vedeževalci (gl. v nadalj. Chaldaeī). Od tod

1. subst.
a) Chaldaea -ae, f (Χαλδαία) Haldeja (Kaldeja), jugozahodni babilonski del od Evfrata do Arabske puščave: Plin.
b) Chaldaeī -ōrum, m (Χαλδαῖοι) Haldejci (Kaldejci), preb. Kaldeje: Favorinus ap. Gell.; babilonska svečeniška kasta, bili so izvrstni astrologi, astronomi, vedeževalci in čarovniki; od tod Chaldaei pogosto = astrologi, astronomi, vedeževalci: Varr. fr., Ci., Lucr. (z gen. pl.: Chaldaeûm) idr.; sg. Chaldaeus -ī, m = vedež(evalec): Ca. Od tod

2. zopet adj. Chaldaicus 3 haldejski (kaldejski): praedicendi genus, rationes Ci., disciplina Vitr., gentes Plin.

chalō -āre, gl. calō².

chalybēïus 3 (gr. *χαλύβειος iz χάλυψ jeklo) jeklen: massa O.

Chalybēs -um, m (Χάλυβες) Halibci,

1. ljudstvo ob južni obali Črnega morja, sloviti rudarji in jeklarji (jeklo χάλυψ, od tod ime Χάλυβες Chalybes = Jeklarji; po drugih razlagah je jeklo χάλυψ dobilo ime po njih): V., Cat. (z gr. gen. pl. Chalybōn), Val. Fl. idr.

2. ljudstvo v Keltiberiji ob reki Halibu (Halybs), ki je prav tako slovelo po jeklarstvu: Iust.

chalybs -ybis, m (gr. χάλυψ)

1. jeklo: O., Sen. tr., Plin., Sil., volnificus V., ferro durior et chalybe Pr.

2. met. jeklo = iz jekla narejena stvar, npr. (jeklen) meč: strictus Sen. tr.; ost kopja ali puščice: Lucan., Val. Fl., Sil.; žvala: Lucan.; železen žebelj: Lucan.; železna ječa: Val. Fl.

Chalybs -ybis, m (Χάλυψ) Halib, reka v Tarakonski Hispaniji; njena voda je baje kalila železo v jeklo (χάλυψ): Iust.

Cham, m, indecl. Ham (Kam), Noetov sin: Eccl., Vulg.

chama¹, n, indecl. ris: Plin.

chāma² -ae, f = chēmē 1.

chamaeactē -ēs, f (gr. χαμαιάκτη) hebat: Plin.

chamaecerasus -ī, f (gr. χαμακέρασος) pritlikava češnja: Plin.

chamaecissos -ī, f (gr. χαμαίκισσος)

1. pritlikavi bršljan, vzpenjalec: Plin.

2. mali bršljanasti kokorik: Plin.

chamaecyparissus -ī, f (gr. χαμαικυπάρισσος) pritlikava cipresa, blagodišeči ženski pelin: Plin.