Franja

cestus² -ūs, m, gl. caestus.

cētārius 3 (cētus) k morskim ribam spadajoč: ludis cetariis T. ob ribiških igrah. Od tod subst.

1. cētārius -iī, m trgovec z morskimi ribami, poseb. s tuni, tunar: Ter., Ter. ap. Ci., Varr. ap. Non., Col. idr.

2. cētāria -ae, f: Plin., ali cētārium -iī, n: H. ribnik, sestav mrež, v katere so lovili tune.

cētē, gl. cētus.

ceterōquī (ceteroquīn) adv. sicer na kak način, sicer (pa), drugače, ne glede na to: Gell., Dig., ceteroqui mihi locus non displicet Ci., poeta non suavis solum, sed etiam ceteroquin doctus Ci.

cēterus (caeterus) 3, sg. le pri abstr. in zbornih imenih, sicer pl. cēterī (caeterī) -ae -a drugi, (pre)ostali (vselej kot naspr. k posebno poudarjenemu delu celote). V sg.: Ca., Pl., Val. Max., Suet., mihi pro cetera eius audacia ne hoc quidem mirandum videtur Ci. argentum ceterum purum..., duo pocula cum emblemate Ci., cetera Graecia N. preostali del Grčije, imperatori ceteroque exercitui L., ceterum exercitum, c. multitudo S., classis, praeda, c. populus L., c. turba H., aetas O., pars, silva V.; de cetero = sicer, drugače: Ci., Plin. = za naprej, v bodoče: Cu.; in ceterum za prihodnost: Sen. ph. V pl.: inter Siciliam ceterasque provincias hoc interest Ci., Haeduos ceterosque amicos populi Romani defenderet C. Pogosto subst.: et tu et ceteri, qui defugiunt Ci., vina ceteraque, quae in Asia comparantur Ci. vino in vse drugo; ad cetera za drugo, sicer: L. Na koncu naštevanja ali asindeton: videmus Athenis Rhodios, Lacedaemonios, ceteros ascribi Ci., ali sindeton: naves, nautas, pecuniam ceteraque Ci.; poseb. neutr. pl.: cetera ali et cetera = itd. (in tako dalje): vnde vi detrvsvs est, ceteraō ex formulā Ci., illud Scipionis...: agas asellum et cetera Ci. — Kot adv.

1. cēterum (adv. acc. neutr. sg.) kar se drugega tiče, sicer pa, za drugo, drugače, sicer: per luxum et ignaviam aetatem agunt, ceterum ingenium incultum atque socordiā torpescere sinunt S., quarum (viarum) brevior per loca deserta,... ceterum dierum erat fere decem N., foedera alia aliis legibus, ceterum omnia eodem modo fiunt L.; pogosto le prehodna členica = sicer, poleg tega, toda, vendar: qui vostram amicitiam diligenter colerent, eos multum labore suscipere, ceterum ex omnibus maxime tutos esse S., id bellum serius fuit, ceterum prope libertas amissa est L., bellum nondum erat, ceterum belli causa certamina serebantur L. Pesn. v istih pomenih adv. acc. pl. cētera = gr. τἆλλα, τὰ λοιπά: multum dissimiles, at cetera paene gemelli H., cetera Graius V.; tudi z glag.: cetera parce! V., ceu cetera nusquam bella forent V. sicer nikjer drugje; včasih tudi v prozi: vir cetera egragius L. sicer.

2. ceterō (abl. neutr. sg.) sicer pa, sicer (tudi o času): Plin.

Cethēgus -ī, m Ceteg, priimek Kornelijev. Poseb.

1. M. Cornelius Ceth. Mark Kornelij Ceteg, konz. l. 204, kot prokonz. je l. 203 premagal Magona v Insubriji: Ci., L. Enij ga slavi kot govornika, od tod: vocabula rerum,... priscis memorata Catonibus atque Cethegis H.

2. C. Corn. Ceth. Gaj Kornelij Ceteg, kot konz. je l. 197 premagal Galce v gornji Italiji, kasneje je bil razsodnik med Kartagino in Numidijo: L.

3. P. Corn. Ceth. Publij Kornelij Ceteg, l. 88 izobčen od Sule, kateremu se je pozneje pridružil: Ci.

4. C. Corn. Ceth., Gaj Kornelij Ceteg, usmrčen kot Katilinov sozarotnik: Ci., S.; preg.: Clodius accuset moechos, Catilina Cethegum Iuv.

cētīnus 3 (cētus) tunski: Th. Prisc.

cētionidēs -um, f, gl. cepionidēs.

Cētō -ūs, f (Κητώ) Keto,

1. hči Ponta in Gaje, Forkova žena, mati Gorgon: Lucan.

2. Nereida: Plin.

cētos, gl. cētus.

cetr..., gl. caetr...

cette, gl. cedō1.

cētus -ī, m (gr. τὸ κῆτος)

1. vsaka velika morska žival, morska pošast = kit, morski pes, pliskavka, tun, morska jegulja: Pl., Varr ap. Non., Cels., Plin.; sg. v gr. obl. cetos, n le pri Plin., pogosteje pl. cētē, n (= κήτη, kontr. iz κήτεα): Plin., Sil., Stat., immania cete V.

2. pren. Kit, ozvezdje na južnem nebu: arieti et piscibus cetus est subiectus Vitr.

ce͡u

1. kot primerjalna part. kakor, ko, prav kakor: H., Cat., Plin. idr., tenuis fugit ceu fumus in auras V.; zapostavljena: lupi ceu V. (prim. λύκοι ὥς Hom.); uvaja prispodobe: ceu quondam venti confligunt V. kakor včasih, ceu cum (= ὡς ὅτε) V., Sen. ph. kakor kadar, ceu si V., Lucr., Plin. kakor če.

2. kot conj. s cj. kakor da bi, kakor da: ceu cetera nusquam bella forent V., situs in excelso montium, ceu maria fugeret Plin.; ceu vero = quasi vero kakor ko bi: ceu vero nesciam Plin.

Cēus, gl. Ceōs.

Ceutrōnes (napačno Centronēs) -um, acc. -as, m Kevtroni (Cevtroni),

1. ljudstvo v provinci Galiji na današnjem Savojskem: C., Plin. Od tod Ceutronicae Alpēs Kevtronske (Cevtronske) Alpe: Plin.

2. ljudstvo v belgijski Galiji (okoli današnjega mesta Bruggea): C.

ceva -ae, f buša, majhno govedo: Col.

Cevenna, gl. Cebenna.

cēveō -ēre

1. pri spolnem odnosu gibati, vrteti zadnjico (o moškem, prim. crīsō): Pl. ap. Non., Mart., Iuv.

2. pren. (kakor pes) vrtorepiti, dobrikati se, prilizovati se: Pers.

Cēȳx -ȳcis, acc. -ȳca, m (Κήϋξ)

1. Keiks, Luciferjev sin, kralj v Trahinu ob Ojti, z ženo Alkiono spremenjena v samca in samico vodomca: O., Hyg.

2. pl. apel. cēȳcēs -um, m vodomci (samci) (naspr. halcyones samice vodomca): Plin.