Franja

Zadetki iskanja

  • Melēs2 -ium, f Méle(s), vas v Samniju: L.
  • Melessi -ōrum, m Melési, pleme v Hispaniji: L. (?).
  • Melētidēs -ae, m (Μελητίδης) Meletíd, Atenec, ki je zaradi svoje velike neumnosti prešel v pregovor: Ap.
  • Meliboea -ae, f (Μελίβοια) Melibója, mesto na vzhodni obali Magnezije ob gori Osa, kjer se je baje rodil Filoktet: L., Plin., Mel., Lucan. — Od tod adj. Meliboeus 3 melibójski: purpura V., Lucr. v Meliboji izdelan, dux (= Philoctetes) V.
  • Melicerta -ae, m: V., O., Pers. in Melicertēs -ae, m: Hyg. (Μελικέρτης, fen. Melkart) Melikêrt, sin Atamanta in Ino. Ko je besneči Atamant preganjal Ino, se je skupaj z Melikertom pognala v morje, kjer sta oba postala morski božanstvi; Ino je postala Levkoteja (Leucothea), Melikert pa Palajmon (Palaemon), v lat. Portunus.
  • Mēlicus2 3 v govorici kmetov = Mēdicus médijski: gallina Varr., gallorum genus Col., galli, obbae Plin.
  • melisphyllum (meliphyllum) -ī, n (izpos. iz gr. μελισσόφυλον „čebelni list“ oz. gr. μελίφυλλον) bot. „medeno zelišče“ = medeníka, melísa (Melissa officinalis Linn.). — Soobl. melissophylon -ī, n (gr. μελισσόφυλλον), v pl.: Plin.
  • Melissa -ae, f (Μέλισσα) Melísa

    1. Melisejeva hči, ki je s svojo sestro Amaltejo redila Jupitra s kozjim mlekom: Lact.

    2. Karneadova soproga: Val. Max.

    3. dekle (menda nimfa), ki jo je Jupiter spremenil v čebelo: Col.

    4. žensko ime: Petr.
  • Melita -ae, f (Μελίτη) Mélita, otok med Sicilijo in Afriko (zdaj Malta): Naev., Ci., L., Ci. ep., Plin., Mel., Val. Max., M. idr. — Od tod adj. Melitēnsis -e mélitski: vestis Ci. melitska preproga, odeja = subst. Melitēnsia -ium, n (sc. vestimenta): Ci., Lucr. Soobl. Melitē -ēs, f Mélita,

    1. otok ob Dalmaciji (zdaj Meleda, Mljet): O., Plin. Od tod adj. Melitaeus (Μελιταῖος) mélitski: catuli Plin. nekaki damski psički.

    2. ena od Nereid: V., Hyg.

    3. mesto v Joniji: Vitr.

    4. mesto v Kapadokiji: Plin., M.
  • Melitēna -ae, f in Melitēnē -ēs, f (Μελιτηνή) Meliténa, pokrajina okoli mesta Melita v Kapadokiji: T., Plin., Amm.
  • Melītus -ī, m (Μέλητος) Melét, tragiški pesnik iz Aten, ki je tožil Sokrata v imenu pesnikov: Tert.
  • meliusculus 3, adv. (demin. k melior -ius) nekoliko boljši, nekoliko bolje: meliusculae consuetudinis, meliusculam spem habere Varr. ap. Non., si eris verax, [ex] tuis rebus feceris meliusculas Pl., coloris meliusculi Col., meliuscula facie Sen. ph., meliusculus esse coepit Cels., apes obiter et vernaculae quae sunt, meliusculae a Graeculis fient Petr., melisculum est monere Pl., (So.) Gaudeo venisse salvom. Salvan Philumenast? (Pam.) Meliusculast Ter., meliuscule esse alicui Ci. ep. okrevati, nekoliko bolje biti komu, na bolje iti komu, nekoliko odleči komu; v enakem pomenu tudi meliuscule valere Fr. nekoliko več.
  • Mella2 -ae, m Méla (zdaj Mela), reka v severni Italiji (Gallia Cisalpina) pri Briksiji (zdaj Brescia): V., Cat.
  • Mellāria -ae, f Melárija, mesto v Betski Hispaniji: Plin., Mel.
  • Melodūnum -ī, n Melodún (zdaj Melun), mesto v Lugdunski Galiji, v deželi Senonov: C. (pri katerem najdemo v novejših izdajah Metiosedum, gl. Metiosēdum).
  • Mēlos2 -ī, f (Μῆλος) Mélos, (zdaj Milo), eden od sporadskih otokov v Egejskem morju: Plin., Mel. Od tod adj.

    1. Mēlius 3 (Μήλιος) méloški, z Mélosa: Diagoras Ci.

    2. Mēlinus 3 méloški, z Mélosa: alumen Plin.; subst. Mēlinum (mēlinum) -ī, n méloško belilo, suha rudninska barva: Pl., Plin., Vitr., Paul. (Dig.).
  • Mēlōtis2 -idis Melótida, pokrajina v Tesaliji: L.
  • mēlōtris -idis, f (gr. μηλωτρίς) preiskovalna igla, sonda: Cael. (v nekaterih izdajah inačica adhibita melotide).
  • Melpum -ī, n Mélpum, bogato mesto v severni Italiji: N. ap. Plin.
  • Memacēnī -ōrum, m Memacéni, ljudstvo v Aziji onstran Kaspijskega jezera: Cu.