Franja

o-mittō -ere -mīsī -missum (nam. *ommittō iz ob-mittō)

1. proč zagnati, odvreči (odmetavati), pustiti (puščati), spustiti (spuščati), izpustiti (izpuščati), od sebe, stran izpustiti (izpuščati): arma L., pila C., genua Pl., habenas T., omitte me Ter. pusti me v miru, omitte mulierem Ter., o. animum Pl. dušo spustiti = umreti; occ.: o. maritum T. zapustiti.

2. metaf.
a) popustiti (popuščati), opustiti (opuščati), vnemar pustiti (puščati), zanemariti (zanemarjati), izogniti (izogibati) se česa, čemu, slovo da(ja)ti, odpoved(ov)ati se čemu: Ter., Varr. fr., curam provinciarum N., pietatem et humanitatem, voluptates, timorem Ci., spem Iust., Pompei sequendi rationem C. ali navigandi in Aegyptum consilium L. opustiti (svoj) sklep, obsidionem C. (za)ustaviti, ducum officia Iust., omnibus rebus omissis O. potem ko so vnemar pustili vse drugo, omissis hostibus Iust. ne da bi se zmenil za sovražnike, scelus impunitum o. L. pustiti nekaznovan, ne kaznovati, v enakem pomenu tudi: noxiam o. Ter., nihil inexpertum o. Cu. vse poskusiti; z inf. nehati: Iust., omittatis recordari Ci., omitte mirari opes Romae H., omittat urgere Ci. naj neha tiščati (pritiskati) na nas = naj ne tišči več v nas, iam omitto iratus esse Pl. zdaj se nočem več jeziti; non o. s quominus ne opustiti (opuščati), ne zamuditi (zamujati) (z inf.): hostis non omissurus, quominus expeditus incompositos in agmine aggrederetur T.; occ. α) v neprid (škodo) pustiti (puščati), zamuditi (zamujati), ne izkoristiti (izkoriščati), ne izrabiti (izrabljati): tempus C., occasionem Ci., navigationem Ci. ep. β) izpred oči (iz vida) spustiti (spuščati): hostem, Galliam L.
b) ne omeniti (omenjati), preiti (prehajati), ne gledati na kaj, ne vzeti (jemati) v poštev (misel), preskočiti (preskakovati), zamolč(ev)ati: innumerabiles viros, illa vetera Ci., pleraque differat et praesens in tempus (za zdaj) omittat H., o. de reditu ali de me (sc. dicere) Ci.; pogosto kot vrinjeni stavek ut … omittam ne glede na ..., da molčim o ...: ut omittam Philippum N., ut omittam cetera, quae … Ci., ut omittam, quod … certe Lact.; z odvisnim vprašalnim stavkom: omitto, quid fecerit Ci. — Od tod adj. pt. pf. omissus 3 nemaren, neskrben, malomaren, brezbrižen: animo esse omisso Ter., ne ab re sint omissiores paulo Ter. da ne bi bili pri zadevi preveč malomarni.

Opitergium -iī, n Opitêrgij, mesto v Benečiji zahodno od Akvileje (Oglej), zdaj Oderzo: T., Plin. — Od tod adj. Opitergīnus 3 opitêrgijski: Q., Plin.; preb. Opitergīnī -ōrum, m Opitergíni (Opitêrgijci): Fl.

Orcades -um, acc. -as, f (Ὄρκαδές) Órkade, otoki ob severni škotski (zdaj Orkneys): T., Mel., Plin., Iuv.

ōricos -ī, f (Ὤρικος) Órik, primorsko mesto v Iliriji ob Keravnijskem pogorju (zdaj Erico): Lucan., Pr. — Soobl. ōricum -ī, n (Ὠρικόν): L., H., Mel., Plin. — Od tod adj. ōricus 3 óriški: V.; subst. ōricīnī -ōrum, m Óriki, Orikíni, preb. Orika: L.

Orontēs -is ali -ī ali (po Prisc.) -ae, acc. tudi -ēn, m (Ὀρόντης) Orónt

1. glavna sirska reka, ki teče skozi Antiohijo (zdaj Nahr el Assi): O., Iuv., Pr., Lucan., Mel., Plin. — Od tod adj. Orontēus 3 (Ὀρόντειος) oróntski, pesn. = sírski: murra Pr.

2. Trojanec, vojskovodja Likijcev, Enejev spremljevalec: V.

Osca -ae, f Óska, mesto v tarakonski Hispaniji (zdaj Huesca v Aragoniji): Vell., Fl. — Od tod adj. Oscēnsis -e óški, iz Óske: Varr., argentum L. hispanski srebrn novec, kakršne so kovali v Oski že pred Rimljani; od tod subst. Oscēnsēs -ium, m Óski, Oščáni, preb. Oske: C., Plin.

Osismī -ōrum, m Ozízmi, keltsko pleme ob obali keltske Galije (zdaj Bretagne): C. — Od tod adj. Osismicus 3 ozízmiški, ozízmijski: litora Mel.

Ōstia -ae, f (Ὠστία; ōstium) Óstija, mesto ob ustju Tibere, pristanišče Rima (še zdaj Ostia): Ci., Varr., L., T., Plin., Mel. idr. — Soobl. Ōstia -ōrum, n Óstija (Óstije): L., Iuv., Aug. — Od tod adj. Ōstiēnsis -e óstijski: populus L., incommodum Ci. izguba (rim. ladjevja) pri Ostiji (v vojni z morskimi roparji), provincia Ci., Suet. oskrba rim. mesta z živežem in nadzorstvo nad vodovodi (kvestor, ki je opravljal to službo, je imel svoj sedež v Ostiji), portus Porph., via Hier.

Oxia palus (Ὠξειανὴ λίμνη) Óksijsko jezero (zdaj Aralsko jezero): Amm.

Ōxus (Ōxos) -ī, n (Ὦξος) Óks, za Indom največja azijska reka, ki se izliva v Aralsko jezero (zdaj Amu-Darja): Cu., Mel., Plin.

Pācātus² -ī, m Pakát, s celim imenom Latinus Pacatus Drepanius Latin Pakat Drepanij, retor iz poznega 4. stoletja po Kr., doma blizu Burdigale (zdaj Bordeaux), Avzonijev in Simahov prijatelj, l. 390 po Kr. proconsul Africae, l. 393 comes rerum privatarum, avtor panegirika na cesarja Teodozija I.: Cod. Th.

Pachōnum -ī, n: Plin. ali Pachōnos -ī, f: O. ali Pachōnus -ī, f: Prisc., acc. -on: O., -um: C., L. idr., voc. Pachyne: O. Pahín, Pahínski rt, južni rt Sicilije (zdaj Capo di Passaro).

Pactōlus -ī, m (Πακτωλός) Paktól, zlatonosna reka v Lidiji pri Sardah (zdaj Sart Çayi): V., Plin., Hyg., acc. -on: O.; preg. o bogastvu: Iuv., Pr., tibi Pactolus fluat H. — Od tod adj. Pactōlis -idis, f paktólska: Pactolides nymphae O.

Paeōn¹ -ōnis, m (Παίων) Pajón(ec): L., pl. Paeones -um, acc. -as, m (Παίονες) Pajóni(jci), narod v Makedoniji ob zgornjem toku Aksija (zdaj Vardar): L., O.; njihova dežela Paeonia -ae, f (Παιονία) Pajónija, pozneje Emathia L., Plin. — Paeonis -idis, f (Παιονίς) Pajón(ij)ka: O.

Paestum -ī, n (gr. tudi Ποσειδωνία) Péstum, mesto v Lukaniji, sloveče po svojih rožah in danes po svojih razvalinah (zdaj Pesto): Ci., Pr.; od tod adj. Paestānus 3 péstovski, pestánski: sinus Ci., rosae O.; subst. Paestānī -ōrum, m Pestáni, preb. Pesta: L.

Pagasae -ārum, f (Παγασαί) in Pagasa -ae, f: Mel. in Pagasē -ēs, f: Pr. Págaze (Págaza), primorsko mesto v Tesaliji (zdaj Volo), kjer je bila baje zgrajena ladja Argo: Val. Fl. — Od tod adj.

1. Pagasaeus 3 (Παγασαῖος) pagazájski, pagáški: sinus Mel., carina, puppis O. ali ratis Lucan. = Argo coniunx O. = Alcestis (Alkestida, Admetova žena, hči tesal(ij)skega kralja Pelia); subst. Pagasaeus -ī, m Págazec, Pagazájec, Pagažán = Jazon: O.

2. Pagasēius 3 (Παγασήιος) pagazájski, págaški: puppis Val. Fl.

3. Pagasicus 3 pagazájski, págaški: sinus Plin.

Palaepharsālus (ἡ παλαιά Φάρσαλος) Palajfarzál = Stari Farzál v Tesaliji (zdaj Farsa): L., Auct. b. Alx., Eutr.

Palaestē -ēs, f (Παλαιστή) Palájsta, mesto v Epiru v pokrajini Haonija (zdaj Palasta): C. Od tod adj. Palaestīnus 3 palájstski, palajstínski: deae O. (= Furiae), arenae Lucan.

Palinūrus -ī, m (Παλινοῦρος) Palinúr

1. Enejev krmar: V., H., Plin., Mel., Luc., Cat.; v besedni igri s πάλιν οὐρεῖν: Mart.

2. po njem imenovan rt v Lukaniji (zdaj Palinuro): L., V.

Palmōra -ae, f Palmíra, mesto v Siriji, v sv. pismu stare zaveze Tadmōr, pozneje prestolno mesto palmirskega kraljestva za časa Odenata in njegove soproge Zenodije, eno najsijajnejših mest Vzhoda (zdaj velikanske razvaline pri trgu Tadmor): Plin. — Od tod adj. Palmyrēnus 3 palmírski: Plin.