Franja

Zadetki iskanja

  • cērātūra -ae, f (cēra) voščenje, voščena prevleka: Col.
  • cērātus 3, gl. cērō.
  • ceraula -ae, m (gr. κεραύλης) trobilec na rog: Ap.
  • ceraunius 3 (gr. κεραύνιος) h gromu (blisku) spadajoč, gromov, bliskov, od tod

    1. rdečkast
    a) cer. gemma neki dragulj, neke vrste mačje oko: Plin., Lamp. = subst. ceraunium -iī, n: Cl., M. ali ceraunus -ī, m: Prud., M.
    b) cer. vitis: Plin.
    c) ceraunia -ae, f rožičevec: Plin.

    2. nom. propr.
    a) Cerauniī montēs: Mel., Plin., Suet., Fl., pogosteje, zlasti pesn., le subst. Ceraunia -ōrum, n (sc. saxa ali promunturia, Κεραύνικ ὄρη): V., Pr., O., Fl., idr. Keravensko gorovje, pravzaprav Gromovne ali Bliskove višave na epirskem obrežju, tako imenovane zaradi pogostih viharjev in neviht (prim. Acroceraunia pri Acroceraunium).
    b) Ceraunius (mōns): Plin., M. ali montēs Ceraunī: Mel., Plin. Keravensko pogorje, severovzhodni del Kavkaza, tudi cel Kavkaz.
    c) Ceraunius saltus Keravensko gozdnato pogorje v Libiji: Mel.
  • Ceraunobolia -ae, acc. -ān, f (gr. κεραυνο-βολία) Bliskomet, Strelomet, Apelova slika: Plin.
  • ceraunus -ī, m (gr. κεραυνός) blisk, toda le kot ime dragulja, menda mačje oko (gl. ceraunius): Prud., M. — Kot nom. propr. Ceraunus -ī, m Keraven,

    1. priimek sirskega kralja, brata Ptolemaja Filadelfa, najstar. sina Ptolemaja I.: N., Iust.

    2. kapadokijska reka: Plin.
  • Ceraunus 3, nam. Ceraunius 3 Keravenski: non potuit saxo vitam posuisse cerauno? Pr.
  • Cerberus (Cerberos) -ī, m (Κέρβερος) Kerber, triglavi (pri H. stoglavi, centiceps) pes, ki straži ob vhodu v podzemlje: Ci., V., H., O. idr. Od tod adj. Cerbereus 3 Kerberov: os O., facies canum Cerbereae Lucr. peklenski psi, portae Stat. vrata v podzemlje.
  • cercera, gl. querquerus.
  • cerceris (gr.) kerkeris, v vodi in na kopnem živeča ptica: Varr.
  • Cercetius mōns (Κερκετήσιον ὄρος) Kerketijsko gorovje,

    1. južni Pindov podaljšek v Tesaliji: L., Plin. (ki piše mons Cercetii).

    2. na Samu: Plin.
  • Cercīna -ae, f (Κέρκινα) Kerkina, otok v Mali Sirti: L., Auct. b. Afr., idr. Za cesarjev so tja pošiljali pregnance: T. Most povezuje otok z otočkom, imenovanim Cercīnītis -tidos, f (gr. Κερκινῖτις) Kerkinitida: Plin.—Od tod Cercinitānī -ōrum, m Kerkinci, preb. otoka Kerkine: Auct. b. Afr.
  • cercītis -tidis, f (gr. κερκῖτις) kerkitida, neke vrste oljka: Col.
  • cercius, gl. circius.
  • Cerconīcus -ī, m (iz κέρκος in νικᾶν) Kerkonik, izmišljeno komično ime: Pl.
  • cercopithēcus (cercopithēcos) -ī, m (gr. κερκοπίϑηκος) kerkopitek, repata opica, morska mačka: Luc. fr. (dobi se tudi cercupithēcos), Varr. ap. Non., Plin., Iuv., Mart. — Kot nom. propr. Cercopithēcus Pauerōs Kerkopitek Paverot, neki oderuh v Neronovem času: Suet.
  • cercōps -ōpis, m (gr. κέρκωψ) repata opica: Amm. — Kot nom. propr.

    1. Cercōps -ōpis, m Kerkop, pitagorovec: Ci.

    2. Cercōpēs -um, m (Κέρκωπες) Kerkopi, mitično premeteno, varljivo in roparsko ljudstvo na Opičjem otoku (Πιϑηκοῦσα); Jupiter jih je spremenil v opice: O. Od tod šalj. Cercōpia -ae, f Kerkopija, Opičja dežela: Pl.
  • cercupithēcos, gl. cercopithēcus.
  • cercūrus (cercȳrus) -ī, m (gr. κέρκουρος)

    1. lahka, dolga ladja brzoplovka, jadrnica: Pl., Luc. ap. Non. (z obl. cercȳrus), Plin., Gell., leviora navigia cercuri ac lembi L.

    2. (le obl. cercȳrus) kerkir, neka morska riba: O., Plin.
  • Cercyō(n) -ōnis, acc. -onem in -ona, m (Κερκύων in Κερκυών) Kerkion, slavni razbojnik v Atiki, ki ga je Tezej premagal in ubil: O., Hyg., Stat., Gell. Od tod adj. Cercionēus 3 Kerkionov: corpora O.
Število zadetkov: 10000