Franja

litterātor -ōris, m (litterae)

1. učitelj začetnih naukov, osnovnošolski učitelj: Fr., litterator ruditatem eximit, grammaticus doctrina instruit Ap.

2. učitelj jezika (jezikov), jezikoslovec, slovničar: Lamp., munus dat tibi Sulla litterator Cat.

3. polizobraženec, polovičar v znanju, psevdoučenjak, nedouk (naspr. litteratus, litteras sciens pravi učenjak): sunt qui litteratum a litteratore distinguant, ut Graeci grammaticum a grammatista, et illum quidem absolute, hunc mediocriter doctum existiment Suet. (De grammaticis 4), alter litterator fuit, alter litteras sciens Gell.

litteratūra -ae, f (littera)

1. pisanje s črkami, črkovna pisava, črkopis: litteratura constat ex notis litterarum et ex eo, quo imprimuntur illae notae Ci.; occ. abeceda: comperto Graecam quoque litteraturam non simul coeptam absolutamque T.

2. meton.
a) jezikovni pouk v branju idr.: prima illa … litteratura, per quam pueris elementa traduntur Sen. ph.
b) jezikovna umetnost, jezikoslovje, slovnica, gramatika: Varr. fr., Aug., grammatice, quam in Latinum transferentes litteraturam vocaverunt Q.

litterātus 3 (littera, litterae)

1. s črkami zaznamovan, s črkami popisan: urna, ensiculus, securicula Pl., laciniae, laminae Ap.; (o sužnjih) vžgan = z vžganim znamenjem: Ap., si hic litteratus me sinat Pl.

2. znanstveno izobražen, učen: servi Ci., Albinus et litteratus et disertus fuit Ci., tua vero nobilitas … hominibus litteratis et historicis est notior, populo vero et suffragatoribus obscurior Ci., frater tuus, quem litteratissimum iudico Ci. ep., pueri litteratissimi N., ut (sc. architectus) litteratus sit Vitr., iudices litterati (v učenem pogovoru o kakšni sporni zadevi) Vitr., quid istas ineptias, quibus nec litteratior fit quisquam nec melior, tam operose persequeris Sen. ph.; metaf.: quid est dulcius otio litterato? Ci. kot prosti čas za ukvarjanje z znanostjo. — Adv. litterātē

1. z razločnimi črkami, razločno: ita … perscriptae (sc. rationes) scite et l. Ci.

2. po črki, od črke do črke, od besede do besede, dobesedno: l. respondissem Ci.

3. znanstveno, učeno, uglajeno: l. dicta Ci. duhovite domislice, antiquitatis nostrae et in inventis rebus et in actis scriptorumque veterum l. peritus Ci. ki ima po presoji … prečiščeno znanje, perbene Latine loqui putabatur litteratiusque quam ceteri Ci. pravilneje.

litteriō -ōnis, m (litterae) učitelj jezika (jezikov), z zaničlj. stranskim pomenom = nedouk, polizobraženec, polovičar v znanju, psevdoučenjak: Graecus Aug., ut hirsutum Iulianum carpentes appellantesque „loquacem talpam“ et „purpuratam simiam“ et „litterionem Graecum“ et his congruentia plurima Amm.

litterula -ae, f (demin. littera)

1. črkica: litterae minutae Ci., compositissimae et clarissimae l. Ci., vacillantes l.

2. v pl.
a) pisemce: Hier., hoc litterularum exaravi Ci. ep.
b) malce znanstvene izobrazbe (izobraženosti), skromno jezikoslovno ali slovstveno (literarno) znanje, kanček znanstvenih naukov (študij): quem (sc. Chrysippum) ego propter litterularum nescio quid libenter vidi Ci. ep. zaradi njegove prav nič napačne izobrazbe, l. meae, nostrae Ci. ep. moje skromno pisateljevanje, litterulis Graecis imbutus H. ki se nekoliko spozna na grško književnost.

litūrārius 3 (litūra) k izbris(anj)u spadajoč; subst. litūrāriī -ōrum, m (sc. libri ali codicilli) konceptne knjige (zvezki), knjige (zvezki) za osnutke (ker se v njih včasih kaj izbriše): Aus.

litūrō -āre (litūra) v kakem spisu kaj (iz)brisati: Sid.

lituus -ī, gen. pl. (pesn.) tudi lituum, m (prim. stvnem. lith, lid ud, člen, pri rastl. kolence)

1. avgurska zavita palica, palica krivljenka (z njo so avgurji omejevali „templum“ za ptičjegledje): lituus iste vester, quod clarissumum est insigne auguratūs Ci., lituus, id est incurvum et leviter a summo inflexum bacillum Ci., dextra manu baculum sine nodo aduncum tenens, quem lituum appellaverunt L., ipse Quirinali lituo parvaque sedebat succinctus trabea V., lituo pulcher trabeaque Quirinus O.

2. palici krivljenki podobno glasno trobilo, zaviti rog, rožnica, s katero so v vojni dajali znamenja konjenici; pehota je imela ravno tubo: inde loci lituus sonitus effudit acutos Enn., bacillum (sc. augurum), quod ab eius litui, quo canitur, similitudine nomen invenit Ci., lituo tubae permixtus sonitus H., iam litui strepunt H., iam lituus pugnae signa daturus erat O., stridor lituum clangorque tubarum Lucan., lituum concentus Val. Fl., lituum tinnitus Sil. — Od tod meton.
a) pren. znamenje za kaj, k čemu: de lituis βοώπιδος Ci. ep. druge Junone, dajajoče znamenja za spor in vstajo (o Klodijevi sestri).
b) (o osebah) dajalec znamenja, povzročitelj, pobudnik: illum existimare Quintum fratrem lituum meae profectionis fuisse Ci. ep. da mi je dal znamenje (pobudo) za odhod, da je sprožil moj odhod.

Līvius 3 Lívij(ev), ime starega rim. plebejskega rodu, ki mu pripadata rodbini Salinatores in Drūsī. Poseb. znani so

1. M. Līvius Salīnātor Mark Livij Salinator, konz. z Lucijem Emilijem Pavlom in skupaj z njim zmagovalec nad Iliri l. 219, po vrnitvi iz vojne obsojen zaradi poneverbe, l. 207 je kot konz. z Gajem Klavdijem Neronom premagal Hazdrubala ob Metavru. Kot cenzor je l. 204 vpeljal osovraženi davek na sol (solarino), po katerem je menda dobil priimek Salinator. Verjetneje pa je, da je bil eden njegovih prednikov salinator = sol(in)ar in da je iz apel. sčasoma nastalo lastno ime: Ci., L., Val. Max.

2. M. Līvius Drūsus Mark Livij Druz, sodelavec in nasprotnik Gaja Grakha v času njegovega drugega tribunata l. 122, konz. l. 112: Ci.

3. njegov istoimeni sin, mož neomadeževanega značaja, izvrsten govornik, po Ci. propugnator ac prope patronus senatus. Priljubil se je tudi plebejcem, ko je hotel kot tr. pl. l. 91 s svojim zemljiškim zakonom (lex agraria) olajšati njihov težki položaj; s svojim zakonskim predlogom de civitate sociis danda si je nakopal sovraštvo plemstva, ki ga je dalo zahrbtno umoriti po Kvintu Variju. Po njegovem umoru se je vnela zavezniška vojna: Ci., Vell., Ap., Aur.

4. Līvia Drūsilla Livija Druzíla, roj. okrog l. 55, poročena s Tiberijem Klavdijem Neronom, s katerim sta imela sinova Tiberija (kasnejšega cesarja) in Druza; od l. 38 druga soproga cesarja Augusta, ki jo je sprejel v rod Julijev. Bila je huda spletkarka, ki je imela svojega drugega moža popolnoma pod svojim vplivom in si je na vso moč (pri tem se ni ustrašila nobenega, še tako nizkotnega sredstva) prizadevala, da bi Tiberiju, svojemu sinu iz prvega zakona, zagotovila prestolonasledstvo; to se ji je tudi posrečilo, vendar je v času Tiberijeve vladavine izgubila ves vpliv. Umrla je l. 29 po Kr.: O., Vell., T., Suet.

5. Līvia ali Līvilla Livija, Livíla, Druzova in Antonijina hči, Germanikova sestra, v drugo poročena s Tiberijevim mlajšim sinom Druzom, ki mu pa ni bila zvesta in ga je s Sejanovo pomočjo l. 23 po Kr. umorila. L. 31 po Kr. je bila usmrčena: T., Suet.

6. Līvia Orestilla Livija Orestíla, poročena z Gajem Pizonom, kasneje soproga cesarja Kaligule: Suet. — Temu rodu pa ne pripadata:

7. Līvius Andronīcus Livij Androník, Tarentinec, ujet l. 272, suženj M. Livija Salinatorja, ki ga je osvobodil. Od l. 240 je deloval kot gledališki igralec in dramski pesnik. Znan je po svojem prevodu Odiseje (prevedel jo je v saturnijskem metru), ki so ga vsesplošno uporabljali kot šolsko knjigo, velja pa tudi za začetnika rim. dramatike in sploh prvega rim. pesnika: Ci., L., Gell.

8. T. Līvius (Patavīnus) Tit Livij (Patavijec), roj. l. 59 v Pataviju (Padovi), umrl l. 17 po Kr., zgodovinopisec; popisal je rim. zgodovino od ustanovitve mesta do Druzove smrti (l. 9) v 142 knjigah, od katerih nam je ohranjenih le 35 (1.—10., 21.—45.): Sen. ph., Q., T., Plin. iun., Suet., Hier.; pl. Livii Vop. možje kakor (kakršen je bil) Livij; apel.: Iosephus Graecus Livius Hier. grški Livij, Livij v grškem jeziku. — Adj.
a) Līvius 3 Lívijev: lex Ci., familia T.
b) Līvīanus 3 Lívijev, Lívijin, lívijski: fabula, modi (sc. Livija Andronika) Ci., exercitus (sc. konzula M. Livija Salinatorja) L., charta Plin. Livijin, livijski = po Liviji imenovan papir.

lixa -ae, m (tuj., verjetno etr. izvora (kot npr. sculna, scurra, verna); povezava z liceō -ēre je vezana na ljudsko etim.)

1. vojaški jestvinar, branjevec, živežar: lixae modo sine insignibus, sine lictoribus profectum esse L.; v pl. = ves pratež, vsa taborska drhal (jestvinarjev, kuharjev, strežnikov), ki sledijo vojski: Val. Max., Q., Iust., lixae permixti cum militibus vagabantur S., edicto … , ne lixae exercitum sequerentur S.

2. metaf. sodni sluga, birič: Ap.

Lixus -ī, m (Λίξος) Líksos, reka in mesto v Mavretaniji: Mel., Plin., Sil.

Locrī -ōrum, m (Λοκροί)

1. Lókri(jci), preb. gr. pokrajine Lokride, in sicer: na severu Locrī Epicnēmidiī (Λοκροὶ Ἐπικνημίδιοι) Lokri(jci) Epiknemidijci, epiknemidijski Lokri(jci) (= „Lokri(jci) na pogorju Knémis“): Plin., na zahodu Locrī Ozolae (Λοκροί Ὀζόλαι) Lokri(jci) Ozoli, ozolski Lokri(jci): Plin., na jugu Locrī Opūntiī (Λοκροὶ Ὀπούντιοι) Lokri(jci) Opuntijci, opuntski Lokri(jci). Nom. pl. (v gr. obl. Locroe) Lókri(jci), naslov Menandrove gledališke igre: Q. — Od tod
a) subst. Locris -idis in -idos, f (Λοκρίς) α) pokrajina Lókrida v srednji Grčiji: L., Mel. β) Lókrijka: Cat.
b) adj. Locrēnsis -e lókrijski: ager Plin.; subst. Locrēnsēs -ium, m = Locrī: L.

2. Locrī z vzdevkom Epizephyrii (Λοκροὶ Ἐπιζεφύριοι) Lókri Epizefírijci (= zahodni Lokri), mesto v južni Italiji na Brutijskem, severovzhodno od Regija, naselbina ozolskih Lokrov (danes le še nekaj razvalin pri kraju Motta di Bozzano): L. Od tod preb. Locrī -ōrum, n: Ci., L. ali Locrēnsēs -ium, m: Ci., L. Lókri(jci).

loculus -ī, m (demin. locus)

1. prostorček, mestece, čumnata: in cella erat paulum nimis loculi Pl.

2. occ. razni prostori, posodje ipd. za shranjevanje
a) krsta, rakev: Manium Maximum et M. Tullium equites Romanos binum cubitorum fuisse auctor est M. Varro, et ipsi vidimus in loculis adservatos Plin., l. argenteus Iust.
b) mrtvaški oder, pare, skolke: Fulg.
c) predelek, oddelek za eno živinče: loculi vel marmore vel ligno facti P. Veg.
d) skrinjica: hunc (sc. pollicem) cremari … non potuisse tradunt conditumque loculo in templo Plin.; pl. loculi -ōrum, m prostorček za shranjevanje s predali, predalni(če)k, omarica, ohišje, okrov, tok, pušica, škatlica ali doza (iz slonove kosti ali lesa, v kateri se hranijo dragocenosti, denar idr.): in loculos compingere Pl., nummum in loculos demittere H., pueri … laevo suspensi loculos tabulamque lacerto H. toke ali škatlice (z računskimi kamenčki (calculi) za prvi pouk računstva), loculis … conflatur argentum Sen. ph., loculi, in quibus erant claves Plin., loculi peculiares Suet. zasebna blagajna (denarnica); tako tudi: in Domitiani loculos converti Front. teči v Domicijanovo zasebno blagajno.

locus (stlat. stlocus) -ī, m, z dvojnim, pomensko različnim pl.: locī m večinoma = mesta v spisih, knjigah, loca n večidel = regiones, kraji v naravi; (etim. nedognana beseda).

I. krajevno:

1. splošno kraj, mesto, prostor (locus z gen. lahko včasih slovenimo tudi s subst. na -išče, npr. locus proelii, locus pugnae bojišče, l. castrorum taborišče): ultra eum locum, quo in loco Germani consederant C., Romae per omnēs locos … de facto consulis agitari S., proximos locos occupare S., ad id loci S. do tod, ubicumque locorum H. kjer koli, povsod, templum Saluti exstrueretur eo loci T. tam, eodem loci (= ibidem) Suet. (v teh in podobnih zvezah se torej pleonast. gen. partitivus ne sloveni), loco movere Ter., Ci. ali loco deicere H. s kraja (mesta) odgnati, pregnati, verba loco movere H. izbrisati, ex omnibus locis protrahi L. iz vseh kotov, locus editus N. grič, loca superiora C. višji kraji, višine, vzpetine; toda locus superior = rostra ali tribunal, vzvišen kraj, govorniški oder, ex (de) loco superiore dicere, agere, sermones habere (o govorniku ali sodniku), naspr. ex inferiore loco loqui (o tem, ki ima opravke pri sodišču) in ex aequo loco sermones habere (o govorih v senatu ali o zasebnih govorih; prim. inferior in aequus): ipse in Sicilia saepe (et) palam ac loco superiore dixerat Ci., sive ex inferiore loco sive ex aequo sive ex superiore (sc. loquitur) Ci., et ex superiore et ex aequo loco sermones habitos Ci. ep.; natura loci C. kakovost, lastnost, narava kraja (sveta, tal), aequus locus, iniquus locus C. ugodna, neugodna tla (položaj), suo loco C. = aequo loco C., suis locis sagittarios mittabat C. na primernih mestih (položajih), locum dare Ci. prostor narediti, pripustiti (pripuščati), locum dare (alicui) tudi o prostoru (sedežu), ki ga senat odkazuje tujim poslancem v gledališču, cirkusu, na foru in drugod: (sc. num senatus crimen putat) locum ad spectandum dare … ? Ci., ut locus et in circo et in foro daretur amicis et tribulibus Ci., locum facere in turba O. prostor narediti (delati), vincendo locum facere Cu. z zmago nad sovražnikom si narediti prostor.

2. occ.
a) (kot voj. in borilni t.t.) komu odmerjeno (odkazano, določeno) mesto, stojišče, položaj: locum tenere, relinquere C., se loco tenere C. zadrž(ev)ati položaj, nostri loco sunt deiecti C. potisnjeni s svojega položaja, loco pellere Auct. b. Afr., loco cedere C., N., L., T., Suet. svoje mesto (položaj) zapustiti; pren.: virtutis locum deseruit H. strahopetno je pobegnil s položaja kreposti.
b) loci in loca ženska rodila (gr. τόποι), maternica = materino telo, človeško in živalsko: Ca., Cels., Col., cum … in locis semen insedit Ci., quod alio nomine locos appellant, hoc in reliquis animalibus volvam Plin.

3. prostor, bivališče, dom(ovanje), stan(ovanje), stanišče, hiša: locus oculi Pl. óčnica, očesna jamica, očesna votlina, primum locum tenet aedium N. sprednji del hiše = atrium, locum sub terra fecerant N. uredili so si bivališča, devenere locos laetos V. = do bivališč blaženih, loca nocte late tacentia V. = podzemlje, loca (et) lautia ali locus lautia (aliteracija) L. stanovanje (in) hrana.

4. del kakega posestva: stricte loquendo locus non est fundus, sed pars aliqua fundi Dig., locus certus ex fundo possideri potest Dig.; od tod meton. posestvo, zemljišče, njiva: Ci. idr.

5. kraj, vas, naselje, trg, mesto (= oppidum, urbs), poseb. mesto, ki ga ni bilo več ali pa so od njega ostale le še razvaline; v pl. tudi = (po)krajina, ozemlje: Megaris, qui locus est non longe a Syracusis Ci., non enim hoc ut oppido praeposui, sed ut loco Ci. ep. vasi, loci opportunitas, fertilitas C., is datus erat locus colloquio L., hic, ubi nunc urbs est, tunc locus urbis erat O., locus Pherae, loca Buprasium, Hyrmine Plin., qui (sc. Galli) ea loca incolerent C., loca patentia et frumentaria C. odprti žitorodni kraji = rodovitne ravnine, loca temperatiora C. z zmernejšim podnebjem, loca frigidissima C., loca munita N. utrjena mesta, trdnjave, utrdbe, locorum angustiae N. ozki klanci, ožine, soteske, locorum situm, naturam regionis nosse L., situs locorum montiumque Vell., de locis atque urbibus haec memoranda sunt Mel. —

II. metaf.

1. pravi, primeren kraj, svoje (ustrezno) mesto (= καιρός): aliter si facere velim, non est locus Pl., de cuius laude neque hic locus est, ut multa dicantur, neque … Ci., loco ali in loco ali suo loco na pravem kraju (mestu), na svojem mestu: loco quaerere Ci., loco narrare (povest v govor vplesti (vpletati)), loco lecta poëmata adiungere Ci., loco ali in loco positus Ci., video eos sapere in loco Ter., dulce est desipere in loco H., suo loco de amplificatione dicere Ci., fallere quas nusquam misero locus Val. Fl. Pogosto v pren. besednih zvezah kot npr.: locum dare alicui, alicui rei dati komu prostor, popustiti (popuščati) komu, vdati se komu, čemu: locum dare alicui Ter., quoad aetas M. Caelii dare potuit isti suspicioni locum Ci., cuius audita virtus dubitationi locum non daret Ci., aliquid loci rationi et consilio dedisses Ci.; locum habere mesto imeti, umesten, ustrezen, dovoljen biti, smeti se, uporabljati se, vršiti se, (z)goditi se, dogajati se: res habet locum Ci., nullum misericordiae locum habuerunt L. nobenega usmiljenja niso dosegli, contradiceram tibi, si locum haberem Suet.; locum non relinquere alicui rei ne pustiti (puščati) mesta čemu = izključiti (izključevati) kaj: locum non relinquere preci Ter. ali precibus Ci. ep. ne dati se prositi = ugoditi komu, preden je prosil, vita turpis ne morti quidem honestae locum relinquit Ci., locum misericordiae relinquere Ci. usmiliti se koga; locum facere alicui rei prostora dati, umakniti se čemu: ubi negotia fecissent locum otio Vell.; locus est alicui, alicui rei (svoje) mesto ima kdo, kaj: in poëtis non Homero soli locus est Ci., maledicto nihil loci est Ci. nima prostora, ni možno, ga ni, locus est nemini Ci. nihče ne more priti do tega, rationi locus est N. pamet je umestna, pamet je treba rabiti.

2. mesto v kakem zaporedju, v kakem vrstnem redu, v kaki vrsti: primo, secundo loco Ci. prvič, drugič ali najprej, potem, priore loco dicere Ci. najprej govoriti, posteriore loco Ci. pozneje, zatem, principem, secundum locum obtinere C., N., in eorum locum alii successerunt N., tenere oratorum locum Ci. biti v vrsti, šteti se v število govornikov (= med govornike); poseb. o senatorjih pri glasovanju: antiquior sententiae dicendae locus Ci. prednost pri glasovanju, loco dicere Ci. na svojem mestu = ko pride kdo na vrsto, da govori = suo loco sententiam dicere L., sententiae loco disserere T. ali dicere Plin. iun. po vrstnem redu glasovanja, praetorio loco dicere Ci. kot pretor.

3. mesto ali položaj, ki ga kdo (kaj) zaseda, stopnja, na kateri je kdo v državi, v vojaški, v človeški družbi, dostojanstvo, (vojaška) čast, vojaški čin, ugled, veljava, veljavnost: qui in summum locum civitatis non potuerunt ascendere Ci., tua dignitas suum locum obtinebit Ci. ep., loco aliquem movere Ci. pregnati, izpodriniti koga z njegovega položaja v državi, quem locum apud ipsum Caesarem … obtinuisti? Ci., hunc locum tenuit apud Philippum N., maiorum locum ei restituit C., loco movit signiferos C. je odstavil, je odpustil, contenderant de locis C. za častniška mesta, non ignobilis inter considicos loci fuit Lact.; pogosto abl. loco: eodem loco habere aliquem C. prav tako ravnati s kom, eo loco habere aliquem Ci. tako ceniti, tako čislati, nullo loco numerare Ci. nič ne čislati; od tod loco ali in loco z gen. personae ali rei = na mestu koga, česa, za koga, kaj, kakor, kot: aliquem diligere in fratris loco Ter., aliquem patris loco colere Ci., filii loco esse Ci., sunt, qui criminis loco putent esse, quod vivam Ci. ep. ki mi štejejo v greh, ki mi očitajo, da živim, testimonii loco N., habuit eum scribae loco N.; tako tudi in locum z gen. = na mesto: vocari in locum mortui Ci., Antipatrum in locum eius evocat Iust.

4. mesto v človeški družbi, ki je komu odkazano ob rojstvu, stan, rod, sloj: l. senatorius, equester Ci. senatorski, viteški stan = senatorstvo, viteštvo, loca senatoria, consularia L., isto loco femina Ci. tega rodu, loco, fortunā, famā superiores Ci., homines inferiore loco Ci., obscuro, infimo loco natus Ci. neslovečega, prav nizkega rodu, summo loco natus Ci. visokega rodu, Tanaquil summo loco nata L., honesto loco natus C., N., Plin. iun., pari loco orti Ci., tenui loco orti L.

5. mesto v kakem spisu, govoru, v kaki knjigi, oddelek, odstavek, sestavek, (glavna) točka, misel, stvar, predmet, snov, pl. loci tudi = glavni nauki, načela (kake znanosti), v retoriki = vrsta, skupina, kategorija, razpol: l. reprehensus Ter., cum loca iam recitata revolvimus irrevocati H., non distinxit historiam varietate locorum Ci. odstavkov, quibus C. Cotta tantummodo locos ac sententias huius disputationis tradidisset Ci. odstavke, točke, alter erat locus cautionis Ci. druga točka, est enim locus hic late patens de natura usuque verborum Ci., perpurgatus est is locus (sc. de finibus bonorum et malorum) a nobis quinque libris Ci., quintus (sc. liber) eum locum complexus est, qui totam philosophiam maxime inlustrat Ci. snov, tematiko, habeat omnes philosophiae locos Ci. celotno obsežje filozofije, loci communes Ci. splošnoveljavni, obči (govorniški, pisateljski) izreki, najsijajnejša mesta (v govorih, spisih), ki so se jih učili na pamet; occ. večidel pl. loci dokazila, dokazni viri (gr. τόποι), dokazna sredstva, odločilne točke: traditi sunt, e quibus ea ducantur, duplices loci Ci., cum pervestigare argumentum aliquod volumus, locos nosse debemus Ci., locos quosdam transferam Ci.; v sg.: itaque licet definire locum esse argumenti sedem Ci. —

III. časovno

1. razdobje, obdobje, doba, čas: et cognoscendi et ignoscendi dabitur peccati locus Ter.; redko in neklas.: adhuc locorum Pl. = ad id locorum S., L. do te dobe, dotlej, postidea loci = post id locorum Pl. = postea loci S. poslej, potem, pozneje, interea loci Pl., Ter. medtem, tunc locorum Ter. tedaj, ex hoc loco Pl. = ad locum L. (ta)koj, precej, nemudoma, inde loci Lucr. odtlej, nato.

2. (lepa, ugodna) priložnost, prilika, možnost, povod: qui igitur relictus est obiurgandi locus? Ter., hoc loco non praetereunda est gravitas Lacedaemoniorum N., hoc loco libet aliquid interponere N., regi multis locis fidelis N. ob številnih priložnostih, probandae virtutis l. C., valde gaudeo, si est nunc ullus gaudendi locus Ci. ep., locum seditionis quaerere L., quaerere locum mentioni alicuius Vell.; locum dare ali facere da(ja)ti, (po)nuditi priložnost, možnost, da(ja)ti povod: locum dare nobis loqui Pl., locum dare existimandi Ci., locum nocendi ei dedit N., locum dare Veientibus ad incendenda opera L., locum facere titulo muneribusque O. ali magnae iacturae Cu. ali poëtarum mendacio Cu.; locum aperire da(ja)ti, (po)nuditi prostor (= priložnost, možnost): locum aperire suspicioni Ci. izpostaviti (izpostavljati) se sumu, locum aperire hosti ad occasionem L. sovražniku dati priložnost za udar; locum nancisci C. dati ugodno priložnost; neque etiam parvulo detrimento illorum locum relinqui videbat C. in videl je, da ni nobene priložnosti več, da bi jim prizadel količkaj škode.

3. stališče, stanje, položaj, okoliščine: si ego in istoc sim loco, dem potius aurum Pl., ubi loci (= quo [in] loco) res nostra est? Pl., in eum incidi locum Ter., peiore loco res non potis est esse quam in quo nunc sita est Ter., tuli graviter et acerbe, iudices, in eum me locum adduci, ut … Ci. stališče, is enim si eo loco esset, negavit se facturum Ci. ep., res erat … eo iam loci (= [in] eo iam loco), ut … Ci., qui cum ex equitum … fuga, quo in loco res esset … , cognovissent C. kakšen je položaj, in eum locum ventum est C. prišlo je do tega, in eo enim loco res sunt nostrae L., missis nuntiis, quo loco res essent L.

logicus 3, adv. -ē (gr. λογικός) um(oval)en, logičen, racionalen (naspr. alogus): haeresis medicorum Isid., alia logica, alia aloga memorantur M.; adv. logicē: Boet. — Od tod subst.

1. logicē -ēs, f (λογική sc. τέχνη): Boet. in (v lat. obl.) logica -ae, f: Boet., Isid. ali logica -ōrum, n: Ci. in v sg. logicum -ī, n: Sid. poet. logika, nauk o mišljenju, umoslovje (čisto lat. rationalis species philosophiae).

2. logicī -ōrum, m racionalni (razumni) zdravniki: Cael.

logistoricum -ī, n (gr.*λογιστορικόν) Logistórikon, izgubljeni Varonov spis, v katerem je zbral bistroumne misli in anekdote: Gell.

Lollius 3 Lólij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znani so:

1. M. Lollius Paullīnus (Maximus) Mark Lolij Pavlin (Maksim), konz. l. 21, l. 16 propretor v Galiji (kjer so ga ob Renu porazili Germani), Avgustov ljubljenec in vzgojitelj njegovega vnuka Gaja, s katerim je na Avgustovo povelje l. 2 šel v Azijo; prijatelj Horacija, ki mu je posvetil odo (Carm. 4, 9), njegovemu sinu pa dve poslanici (Epist. 1, 2 in 18): H., Vell., Plin., T., Suet.

2. Lollia Lólija, soproga Avla Gabinija, Cezarjeva ljubimka: Suet.

3. Lollia Paulīna Lólija Pavlína, druga soproga cesarja Kaligule, ki jo je zavrgel, pozneje ljubimka cesarja Klavdija; l. 49 po Kr. jo je dala umoriti Agripina: T., Suet. — Od tod adj. Lolliānus 3 Lólijev: Loll. clades T., Suet.

Londinium (Lundinium) -iī, n Londínij (Lundínij), mesto Trinobantov v Britaniji (zdaj London): T., Amm.

Longiniānus -ī, m Longiniján, s celim imenom Flav. Macrobius Longinianus, comes sacrarum largitionum l. 399 po Kr.; kot mestni prefekt (praefectus urbi Romae) je v letih 401—402 po Kr. ponovno postavil rim. obzidje in vrata, l. 406 po Kr. praefectus praetorio Italiae, Stilihonov prijatelj: Symm.

longitūdō -inis, f (longus)

1. (prostorsko) dolžina, daljava, dalj(a), dolgost, razdalja: agminis C., itineris Ci., viae L., in longitudinem Ci. ali per longitudinem Plin. ali longitudine Auct. b. Alx., Plin. v dolžino, in longitudinem CC pedum C., in longitudinem milibus amplius D silva patet C.; v pl.: immensitas latitudinum, longitudinum Ci., longitudines et latitudines planae Gell.

2. (časovno) dolžina, dolgotrajnost: consulere in longitudinem Ter. daleč vnaprej snovati, daleč vnaprej misliti, diei brevitas conviviis, noctis longitudo stupris et flagitiis conterebatur (po drugih: continebatur) Ci., l. orationis Ci. raztegnjenost.