Franja

Zadetki iskanja

  • Cephallēnia, v dor. obl. Cephallānia, -ae, f (Κεφαλληνία) Kefalenija, Kefalanija, največji otok v Jonskem morju (zdaj Kefallinía): L., Mel., Plin., Fl. Od tod preb. Cephallēnēs ali Cephallānēs -um, m Kefalenčani: L., Sil.
  • cephalō -ōnis, m (= ἐγ-κέφαλος) palmasta rastlina: Pall.
  • Cephalō -ōnis, m (iz κεφαλή glava) Kefalon, priimek: Luc.
  • Cephaloedis -didis, f (Κεφαλοιδίς) Kefaledida: Plin. in Cephaloedium -iī, n (Κεφαλοίδιον) Kefaledij: Ci., mesto na severni sicilski obali s pristaniščem in akropolo (zdaj Cefalù). Od tod adj.

    1. Cephaloeditānus 3 kefalenijski: civitas Ci.; subst. Cephaloeditānī -ōrum, m Kefaledijci, preb. Kefaledide: Ci.

    2. Cephaloedias -adis, f kefaledijska: ora Sil.
  • Cephalus -ī, m (Κέφαλος) Kefal,

    1. sin Merkurja (Hermesa) in Herze, vnuk tesalskega kralja Eola, lepi lovec, mož Prokride, ki jo je na lovu nehote ustrelil; zato ga je areopag pregnal iz Aten: O., Hyg., Serv.

    2. oče gr. govornika Lizije (Lysias): Ci. ep.
  • Cēphēis, Cēphēius, gl. Cēphe͡us.
  • cēphēnēs -um, m (gr. κηφῆνες) troti v panju: Plin.
  • Cēphēnēs -um, m (Κηφῆνες) Kefenci, mitično ljudstvo v Etiopiji: O. Od tod adj. Cēphēnus 3 kefenski: proceres O.
  • Cēphe͡us -eī in -eos, acc. -ea, m (Κηφεύς) Kefej,

    1. Belov sin, kralj v Etiopiji, Kasiopin mož, Andromedin oče, naposled sprejet med zvezde: Ci., O., Hyg., Mel. Od tod
    a) adj. Cēphēïus 3 (Κηφήϊος) Kefejev, kefejski: Andromeda O., Pr., virgo (= Andromeda) O., arva O. etiopska. Cēphēus 3 (Κηφῇος) = Cēphēïus: Meroë Pr. etiopska.
    b) patronim Cēphēïs -idis, f (Κηφηίς) Kefeida = Andromeda: O. (z voc. Cepheï).

    2. neki argonavt: Hyg.
  • Cēphis -is, m (Κῆφις) Kefis, gr. kipar: Plin.
  • Cēphīsos (Cēphīsus) -ī, m (Κηφισός) Kefiz

    1. beotska reka, ki se izliva v Kopajsko jezero: O., Lucan., Plin.; kot rečni bog Narcisov oče: O., Stat. Od tod adj. Cēphīsius 3 (Κηφίσιος) Kefizov, subst. Cēphīsius -iī, m Kefizid = Narcissus: O.; Cēphīsis -idis, f (Κηφισίς) Kefizova, kefiška: undae O.

    2. atiška reka zahodno od Aten, pri Munihiji izlivajoča se v Saronski zaliv: O. Od tod adj. Cēphīsias -adis, f (Κηφισιάς) kefiška: ora O. = munihijska, kjer je prebival Prokrust.
  • cēpicium (caepicium) -iī, n (cepe, caepe) čebula: Arn.
  • cēpīna (caepīna) -ae, f (cēpa, caepa) čebulišče, čebulnik: Col.
  • cepionidēs -um, f cepionide, nam neznani dragulji: Plin. (dobi se tudi cetionides cetionide).
  • cepītis (cepolatītis) -tidis, f cepitida, cepolatida, nam neznan dragulj: Plin.
  • cēpolendrum (cēpolindrum) -ī, n cepolender (cepolinder), izmišljena dišava: Pl.
  • cēpula -ae, f (demin. cēpa) čebulica: Pall., cepulae Germanae Cael. (menda = bulbi vomitorii). — Popačena soobl. cibulla -ae, f: Plin. Val.
  • cēpūricus 3 (gr. κηπουρικός) k vrtnarstvu spadajoč, vrtnarski; subst. cēpūrica -ōn, n pripombe k vrtnarstvu, spis Sabina Tirona: Plin.
  • cēra -ae, f (gr. κηρός)

    1. vosek: Varr. fr., Vitr., Col., Plin. idr., flavam modo pollice ceram mollibat O., ceras excudunt apes V. grade voščene celice, Persae mortuos cerā circumlitos condunt Ci., cerā circumfundere N. z voskom maziliti, fingere e cera Ci. delati podobe iz voska, cerata tabella cerā legitimā Ci. z... voskom prevlečena; vosek za zamaševanje: pices et pingues unguine cerae V., spoliata tegmine cerae rima patet O., aures occludere ceris Amm.

    2. met.
    a) voščena podoba, voščeno doprsje prednikov v atriju: dispositae per atria cerae O., exornent undique cerae atria Iuv.; prim.: cera illa (imaginarum) S.; kot voščeni kipec pri čaranju: haec ut cera liquescit V.
    b) voščena pisalna plošča, voščena tablica: ex illis tabulis cerave recitare L., codicis extrema cera Ci. zadnja stran, quid prima secundo cera velit versu H. kaj stoji v drugi vrsti na prvi strani (namreč ime glavnega dediča), Caerite cerā digni H. (gl. Caere), primae duae cerae Suet. prvi dve strani, cerae ultimae Mart. oporoka. Rimljani so pisali na lesene, z voskom prevlečene tablice in v to voščeno plast začrtavali črke s kovinskim pisalom (stilus).
    c) belo lepotilo: Pl., inducta candorem quaerere cera O. (prim. cērūssa).
    č) voščeni pečat: cedo ceram et linum Pl., expressa in cera ex anulo imago alicuius Pl., in illo testimonio ceram esse Ci.
  • cērachātēs -ae, m (gr. κηραχάτης) voščeni ahat: Plin.
Število zadetkov: 10000