Franja

centrālis -e (centrum) osrednji: terra Plin.

centrātus 3 (centrum) v sredo postavljen: Fulg.

centrinēs -ae, m (gr. κεντρίνης) kentrin, neka mušica: Plin.

centrōsus 3 (centrum) jedrnat, zrnat: Plin.

centrum -ī, n (gr. κέντρον) pravzaprav želo; od tod

1. circini c. krak šestila z ostjo, okrog katerega se vrti drugi krak: Vitr.

2. met.:
a) središče kroga: Vitr., Plin.
b) jedro (draguljev, lesa idr.): Plin.

centum, num. cardinale, indecl.

1. sto: centum prope annos leges tenueramus Ci., ratis longa pedes centum L., intra centum annorum spatium L., ter centum (tercentum) equi V., centum et decem complevit annos Ci., numerus centum et decem C.; brez et: centum quattuor centuriae Ci., centum triginta Ci.; centum capita Plin. „stoglava“, rastl. = eryngium.

2. sinekdoha o velikem številu sto in sto, neštevilno, prav mnogo: Q., Suet., centum docta consilia Pl., centum puer artium H. v sto in sto umetnostih izvežban, centum clavibus servari H. = prav skrbno, non mihi si linguae centum sint oraque centum V.

Centum Cellae (Centumcellae) -ārum, f Centumcele (zdaj Civita Vecchia), etr. pristanišče s Trajanovo vilo: Plin. iun.

centumgeminus 3 stoteren: Briareus V., Serv. storoki, Thebe Val. Fl. s stoterimi vrati.

centumpeda -ae, m (centum in pēs) stonogi, Jupitrov vzdevek: Aug.

centumpondium -iī, n (centum in pondō) sto funtov, cent, stot: Pl., Ca.

centumvirī -ōrum, m centumviri, sto mož, sodni zbor za zasebno, poseb. varstveno, dedno in lastninsko pravo, sestavljen iz 105 (v ces. dobi iz 180) članov: Ph., Sen. rh., Val. Max., Q., Plin. iun., Suet., vos voluistis de privatis hereditatibus iudicare Ci. Od tod adj. centumvirālis -e centumvirski: iudicium Ci., causa Ci., centumviralem hastam cogere Suet. sklicati sodišče centumvirov.

centunculus -ī, m (demin. centō)

1. krpica, cunjica, skrpana odej(ic)a, npr. konjska plahtica: mulis strata detrahi iubet binisque tantum centunculis relictis L., c. sutilis Ap. krpasto oblačilo za harlekina.

2. pren. bot. pomladni slak: Plin.

centupeda, gl. centipeda.

centuplex (centiplex) -icis (centum in plicāre) stogub, stoteren: Aug., Prud., murus Pl., adv. centupliciter stoterno: Eccl.

centuplicō -āre -āvī -ātum (centuplex) postoteriti: Plin., Vulg.

centuplus 3 (centum in kor. pel gubati) stoguben, stokraten, stoteren: fructus Vulg.; kot subst. centuplum accipere Aug. stoterno prejeti, c. invenire Vulg.

centuria -ae, f (centum) stoterica, stotnija, centurija

I. voj.

1. sprva stotnija: Varr., eodem tempore et centuriae tres equitum conscriptae sunt L.

2. pozneje centurija = kompanija, sestavljena iz 60 mož = polovica manipla, šestina kohorte, šestdesetina legije: centuria, qui sub uno centurione sunt Varr., milites ex omnibus centuriis deligi iubet C.

— II.

1. centurija, po l. 193 vsak izmed razredov v pet razredov razdeljenih rim. državljanov, ki so glasovali v centurijskih zborih (comitia centuriata): ex iis, qui C milium aeris haberent, LXXX confecit centurias, quadragenas senum et iuniorum L., una centuria praerogativa Ci. ki prva glasuje na centurijskem zboru, ter praetor primus centuris cunctis renuntiatus sum Ci. z glasovi vseh volilnih razredov.

2. poljski okraj (po 200 oralov, kajti C sortes = CC iugera): centuria primum centu iugeribus dicta est, post duplicata retinuit nomen, ut tribus (t.j. tretjina) multiplicatae idem tenent nomen Varr., est in eo agro centuria quae Populiana nominatur Ci., animadvertit in hac ipsa centuria aedificium Ci.

centuriālis -e (centuria) centurijski, stotnijski =

1. k vojaški centuriji spadajoč: vitis Macr. centurionska palica.

2. k državljanski centuriji spadajoč: civis P. F. v kaki centuriji glasujoč.

centuriātīm, adv. (centuria)

1.
a) po (vojaških) centurijah ali stotnijah: c. milites producere C.
b) po državljanskih centurijah ali stotnijah: tributim et centuriatim descriptis ordinibus Ci. po različnih volilnih razredih, c. citare populum L.

2. pren. stotinoma, kupoma, krdeloma: ad te c. current, qui panem petent Pomp. ap. Non.