Franja

Numāna -ae, f Numána, mesto ob picenski obali jugovzhodno od Ankone (zdaj razvaline, imenovane Umana distrutta): Mel., Plin., Sil.

Numīcus -ī, m Numík, reka ob obali v Laciju, izlivajoča se pri Ardeji v Tirensko morje (zdaj Numico): V., L., Tib., Sil., Arn., Aur., Serv. — Soobl. Numīcius -iī, m Numícij: O., Plin.

Numida -ae, f (νομάς) pravzaprav naseljenec, kočujoč pastir, kočar, nomad: Arabia Numidarum Vitr. (po nekaterih izdajah Numidum; prim. Arabia Numidum Plin.), Numidas dicimus, quos Graeci νομάδας P. F.; occ. Numídijec, nomad v Numídiji (gl. spodaj Numidia): S., T.; o Jugurti: Fl.; pogosteje v pl. Numidae -ārum, m Numídijci; Numidijce je Cezar v galski vojni uporabljal kot lahkooborožene pešce, pozneje pa v Rimu za predjezdece in konjeniške enote: C., N., V., O., Sen. ph. idr.; atrib. = numídijski, iz Numídije: Numida eques, Numidae equites, Numidae iaculatores L., Numida leo O., Numida dens O. slonova kost, ursi Numidae Iuv. — Kot nom. propr. Plōtius Numida Plotij Numida, Horacijev prijatelj: H. — Od tod

1. subst. Numidia -ae, f Numídija, pokrajina med kartažanskim ozemljem in Mavretanijo (zdaj Alžirija): S., L., Cu., Mel., Plin., Aur., Africa Numidia Col. afriška Numidija.

2. adj.
a) Numidiānus 3 numídijski: Plin.
b) Numidicus 3 numídijski: Col., Sen. ph., Isid., equi, senta L., aves Numidicae Plin., Suet., tudi samo Numidicae (sc. aves) guttatae Mart. (najbrž) pegatke. — Kot nom. propr. Numidicus -ī, m Numídijski, priimek Kvinta Cecilija Metela, ki je premagal Jugurto: Ci., Vell., Suet.

Opomba: Gen. pl. Numidûm Mart.

nū-per, superl. nūperrimē, adv. (ali iz *novo-par[om] na novo pripravljen ali iz nū+per (prim. gr. νῦν, lat. num, nunc, nudius))

1. pred nedavnim, pred kratkim, nedavno, ravnokar, ónkrat, malo prej, pravkar: nunc nuper Kom., Ap., Symm. zdaj pred kratkim, haec inter nos n. notitia admodum est Ter. od nedavno, nuper maxime C. prav pred kratkim, clamores n. fuerunt Ci., fac igitur, quod … fecisti nuper in curia, nunc idem in foro Ci., nuper sollicitum quae mihi taedium, nunc desiderium H., n. me in litore vidi V., n. clades accepta L., quod ille nuperrime dixerit Ci. prav pred kratkim, pravkar, quoniam nuperrime dictum facillime memoriae mandatur Corn.

2. metaf. pred daljšim časom, že pred dolgo časa, že dolgo tega, že daleč nazaj, svoje dni, njega dni, nekdaj, nekoč: ante philosophiam patefactam, quae n. inventa est Ci., quid ea, quae nuper, id est paucis ante saeclis, medicorum ingeniis reperta sunt? Ci., vixi puellis n. idoneus H., n. divitiae avaritiam invexere L. — Komp. nūperius: Prisc.

Nursia -ae, f Núrsija, mesto na severnem Sabinskem (zdaj Norcia): L., Suet., Fest., frigida V., habitata pruinis Sil. Od tod adj. Nursīnus 3 núrsijski: Ci., duritia Fr., rapa Col., Plin., ager Plin., pilae (repe) Mart.; subst. Nursīnī -ōrum, m Núrsijci, Nursíni, preb. Nursije: L., Plin., Suet.

Nȳsa (Nyssa) -ae, f (Νῦσα) Nísa, Níza

I.

1. mesto v Kariji ob Mesopisu: Plin.; njegovi preb. Nysaeī -ōrum, m Nisájci (Nizájci), Nižáni: Ci. ep.

2. mesto v Palestini, pozneje Scythopolis (zdaj El-Baisan): Plin.

3. mesto in gora v Indiji, kjer je bil vzgajan Bakh: Hyg., Mel., Plin., Iust., qui (sc. Dyonisius) Nysan dicitur condidisse Ci., inde … ad Nysam urbem pervenit Cu., Liber, agens celso Nysae de vertice tigrīs V. Od tod adj.
a) Nysaeus 3 (Νυσαῖος) níški, nisájski: Hydaspes Lucan.; pesn. = bákhovski, Bákhov: chori Pr., thyrsus Sen. tr., Nysaeo palmite Sil., Nysaea cacumina Gauri Sil. z vinom bogati; subst. kot nom. propr. Nȳsaeus (v rokopisih Nisaeus) -ī, m Nisáj, Dionov nečak: N.
b) Nȳsēis -idis, f (Νυσής) ali Nȳsias -adis, f (Νυσιάς) Nisájka, Nižánka, adj. níška: nymphae Nyseides O., Hyg., Nysiadas nymphas … hanc frondem cunis opposuisse ferunt O. (o nimfah, ki so vzgajale Bakha).
c) Nȳsēius 3 (Νυσήιος) níški, nisájski, bákhovski: iuga Nyseia Lucan.
d) Nȳsiacus 3 (Νυσιακός) níški, nisájski, bákhovski: flores M.
e) Nysius 3 (Νύσιος) níški, nisájski: hedera Nysia Plin., Liber Arn.; subst. Nȳsius -iī, m Nisájec, Nižán, Bakhov vzdevek: Ci. = Nyse͡us -eī in -eos, m (Νυσεύς): O. Subst.
a) Nȳsi-gena -ae, m (Nȳsa in genere = gīgnere) v Nisi rojen, níški (nisájski) rojenec: Sileni Cat.
b) Nȳsion (nȳsion) -iī, n (Νύσιον) bot. bršljan: Ap. h.
c) Nȳsus -ī, m Nísos, Bakhov vzgojitelj: Hyg. —

II. žensko ime

1. hči bitinijskega kralja Nikomeda: Suet.

2. Bakhova vzgojiteljica: Hyg., Plin., Suet.

Oasis -is, acc. -im, f (Ὄασις iz egipč. wh't (beri wahe) nižina, nižava (dobesedno „kotel“, „lonec“) ali iz koptskega onahé naseljen kraj) óazis, zelenica, „oaza“ v Libijski puščavi (Oasis minor (Ὄασις μικρά) v srednjem Egiptu, zdaj Wah el Bahire, Wah el Gharby ali Bahnasa el Kassar) poleg Oasis maior (Ὄασις μεγάλη v zgornjem Egiptu, zdaj Wah el Kebir), za časa cesarjev bivališče preganjancev: Ulp. (Dig.), Cod. I. — Od tod adj. Oasēnus 3 oázijski, oáški, oázen: Cod. Th. Oasītes -ae, m (Ὀασίτης) oázijski, oáški, oázen: nomoi Plin.

Oaxēs -is, m (Ὀάξης) Oáks, reka na Kreti (zdaj Arcadi fiume): V., Macr. Od tod Oaxis -idis, acc. -ida, f Oáksova, oáksijska = krétska: tellus O. Varro Atacinus ap. Serv. = Kreta.

oblīviō -ōnis, f (oblīvīscī)

1. pozaba, pozabljenje, pozabljanje: Varr., H., Iuv. idr., memoriam discordiarum oblivione delere Ci., ab oblivione vindicare Ci. rešiti pozabe, iztrgati pozabi, in oblivionem alicuius rei venire Ci. ali capere oblivionem alicuius rei Plin.; tudi capit me oblivio alicuius rei Ci. ali rem oblivione conterere Ci. = pozabiti (pozabljati) (na) kaj, aliquid oblivioni dare L. pozabi prepustiti (prepuščati), izročiti (izročati), aliquid oblivione dimittere T. izbrisati (si) kaj iz spomina, pozabiti na kaj, aliquem in oblivionem alicuius rei adducere L. poskrbeti (storiti), da kdo kaj pozabi, in oblivionem ire Sen. ph. v pozabo pri(haja)ti, preiti (prehajati), per oblivionem Suet. s pozabo, s tem, da pozabi, „pozabivši“, omnium factorum dictorumque oblivio Suet. ali discordiarum oblivio Iust. splošna pomilostitev, amnestija, lex oblivionis N. zakon o pomilostitvi; (pesn.) pl.: Gell., lividae obliviones H. zavistno pozabljanje.

2. pozabljivost, slab spomin: inter cetera in eo mirati sunt homines et oblivionem et inconsiderantiam Suet., oblivioni obluctari Cu., Claudii oblivio T. — Poseb. oblivionis amnis ali aqua, tudi oblivio amnis Sen. ph., Lact. (o podzemeljski reki pozabljenja Lethe). — Kot nom. propr. Oblīviō -ōnis, f Oblivióna, reka v tarakonski Hispaniji (zdaj Lima): Plin., Mel., L. epit., Fl.

Ocelum -ī, n Ókel

1. mesto v tostranski Galiji (zdaj Usselio): C.

2. mesto v Luzitaniji: Plin.

Ocriculum -ī, n Okríkul, mesto v južni Umbriji ob Tiberi (zdaj razvaline pri trgu Otricoli): L., T., Plin. iun., Aur. — Od tod adj. Ocriculānus (Otriculānus) 3 okríkulski, okrikulánski (otrikulánski): Ci.; preb. Ocriculānī -ōrum, m Okrikuláni (Otrikuláni): L., Plin.

Octodūrus -ī, m Oktodúr, mestece Veragrov (zdaj Martigny (Martinach) v kantonu Wallis): C.; njegovi preb. Octōdūrensēs -ium, m Oktoduréni, Oktodúrci: Plin.

Oea -ae, f Ója, mesto v Afriki (zdaj Tripoli): Mel., Sil., Ap. — Od tod adj. Oeēnsis -e ójski: civitas Plin. = Oea; subst. Oeēnsēs -ium, m Ójci, preb. Oje: T.

Oenūs² -ūntis, acc. -unta, m (Οἰνοῦς) Ojnúnt, Evrotov pritok v Lakoniji južno od Sparte (zdaj Kelefina): L.

Oeta -ae, f: Ci., L., V., Sil., Sen. tr. ali Oetē -ēs, f: O., Lucan. (Οἴτη) Ójta, pogorje v južni Tesaliji, raztegajoče se od Malijskega zaliva (od Termopil) na zahod proti Pindu (zdaj Kumayta); v obl. Oetē m: O., Cl.; preg.: tibi deserit Hesperus Oetam V. = ugodilo se ti bo. — Od tod adj. Oetaeus 3 (Οἰταῖος) ójtski, ojtájski: Cat., Pr., Stat., Mel., Plin., mons Ci., montes L., rex O. = trahinski kralj Keiks (Κήυξ), flamma O.; subst. Oetaeus -ī, m Ojtájec = Herkul: O. (o Herkulu, ki je umrl in bil sežgan na Ojti).

Oglasa -ae, f Óglasa, otok blizu Korzike (zdaj Monte Christo): Plin., M.

Olbia -ae, f (Ὀλβία = blaženo [srečno] mesto) Ólbija

1. mesto na skrajnem severovzhodnem delu obale Sardinije z edinim dobrim pristanom ob tem obrežju (zdaj Terranova): Ci. ep., Val. Max., Fl. — Od tod adj. Olbiēnsis -e ólbijski, iz Ólbije: ager L., epistula Ci. ep.

2. mesto v Bitiniji, pozneje imenovano Nicaea: Plin. — Od tod adj. Olbiānus 3 ólbijski, pri Ólbiji: sinus Mel. (zdaj vzhodni del zaliva Ismit)

3. mesto na obrežju narbonske Galije, kolonija Masilije: Mel.

4. mesto v evropski Sarmatiji ob reki Hipanis, miletska kolonija, po Plin. imenovano tudi Olbiopolis (Olbiópolis, Olbiópola) in Miletopolis (Miletópolis, Miletópola, zdaj Kudak blizu Okzakova): Mel.

Ōlearos -ī, f (Ὠλέαρος) Oléar, eden od kikladskih otokov v Egejskem morju, jugozahodno od Parosa (zdaj Antiparos): V., Mel. — Soobl. Ōlearus -ī, f: Plin. in Ōliaros -ī, f (Ὠλίαρος) Oléar, Olíar O.

Olisīpō (tudi Olys(s)īppō: Varr., Ulysīppō: Mel.) -ōnis, m Olizípon (Ulizípon), mesto v Luzitaniji ob desnem bregu Taga (zdaj Lizbona): Plin. — Od tod adj. Olisīpōnēnsis -e olizipónski: Plin.

Olympos in Olympus -ī, m (Ὄλυμπος) Olímp

1. ime več gora, npr. v Likiji, Miziji, Lakoniji, na Cipru, na Lezbosu in drugod; poseb. zelo visoki Olimp ob makedonsko-tesal(ij)ski meji, po bajki bivališče bogov (zdaj Elymbo ali (turško) Semavat Evi (= bivališče nebeščanov)): Enn., Varr., O., H., Lucan.; pesn. meton. = nebo: Varr., Sen. tr., processit vesper Olympo V., summo delabor Olympo O. — Od tod subst. Olympiadēs -um, acc. -adas, f Olimpiáde, Olímpijke = na Olimpu bivajoče Muze: Varr. —

2. flavtist, Marsijev učenec, ki se je spustil v tekmovanje s Fanom: O., Plin., Hyg.

3. mesto v Kilikiji ob gori Olimp (zdaj razvaline pri kraju Deliktash): Ci., Eutr., Fl. — Od tod preb. Olympēnī -ōrum, m (Ὀλυμπενοί) Olímpijci, Olimpéni: Ci.