Franja

Macedonius -iī, m (Μακεδόνιος) Makedónij

1. škof v Konstantinoplu; njegovi privrženci Macedoniānī -ōrum m makedonij(an)ci: Cod. Th.

2. l. 381 comes sacrarum largitionum, v letih 382—383 magister officiorum: Symm.

3. l. 414 vicarius Africae, nasprotnik donatistov: Aug.

Macer² -crī, m (macer1) Máker, rim. rodbinsko ime Emilijevega in Licinijevega rodu, zlasti

1. C. Licinius Macer Gaj Licinij Maker, zgodovinopisec in govornik, l. 83 triumvir monetalis, tr. pl. l. 73: L., Ci., Val. Max.; (njegov govor ad populum pri S. [orat. et epist.]).

2. L. Licinius Calvus Macer Lucij Licinij Kalv Maker, rim. govornik in pesnik, sin prejšnjega, neoterik, Katulov prijatelj: Ci., Cat., H., O., T., Plin.

3. P. Calpurnius Macer Caulius Rufus Publij Kalpurnij Maker Kavlij Ruf, consul suffectus 103 po Kr., Plinijev naslovnik: Plin. iun. (6, 24).

4. Aemilius M. Emilij Maker iz Verone, pesnik, Vergilijev in Ovidijev prijatelj: O., T., Plin., Q., Hier.

5. prokonzul v Dalmaciji l. 98 po Kr.: Mart. (10, 78).

6. (Q. Baebius) Macer Kvint Bajbij Maker, curator viae Appiae 95, 100—101 prokonzul Betike: Mart. (10, 17, 6; 12, 98, 7).

māceria -ae, f (indoev. *menHku- iz indoev. baze *menHk- gnesti, mečkati, tlačiti, tolči; prim. skr. mácate, mañcate [on] stlači, zmelje, gr. μάσσω [iz *μάκi̯ω] gnetem, stiskam, μάγειρος kuhar, μαγίς nečke, lat. mācerō, sl. mehek, moka, mečkati; hkrati prim. tudi kor. *mag̑- mazati, gnesti, stiskati, ki se ohranja v gr. μαγῆναι gnesti, morda nem. machen delati (izhodiščni pomen: graditi z glino, prvotno: gnesti, mazati) sl. mazati, maslo, nem. mengen) pravzaprav zgnetena ilovnata stena, od tod ilovnat zid kot ograja vrtov, vinogradov, pozneje tudi ograja iz kamenja ali iz žgane ali na zraku sušene opeke: Varr., Ca., Pl., Ter., Plin., Plin. iun. idr., nulla maceria, nulla casa Ci., horti L., Pl.; kot okop: maceriam sex in altitudinem pedum praeducere C. — Soobl. māceriēs -ēī, f: Varr., Prud.

Macestos -ī, m (Μάκεστος, Μέκεστος, Μέγιστος) Makést, reka v Miziji: Plin.

māchināmen -inis, n (māchinārī) (umeten) prijem, trik, v pl. spletke, kovarstvo, spletkarstvo, rovarstvo: Cass.

māchināmentum -ī, n (māchinārī)

1. stroj, naprava, priprava, oprema, orodje: singulis articulis singula machinamenta, quibus extorqueantur, aptata Sen. ph. mučilne naprave (priprave), mučila, tot genera machinamentorum quoque, ad extendendum in hoc casu femur Cels. medicinski pripomočki (instrumenti), turres contabulatas machinamentaque alia quatiendis muris portabant L. oblegovalne naprave, oblegovalni stroji, nihil tam ignarum barbaris quam machinamenta et artes oppugnationum T., machinamenta quibus … sensūs instructi sunt Ap. čutila.

2. metaf. zvijačen naklep, zvijačen načrt, (umeten) prijem, trik, v pl. spletke, kovarstvo, spletkarstvo, rovarstvo: Aug. callida commeantium Cod. Th.

Machlyes -um, m Máhlijci, pravljično ljudstvo v Afriki: supra Nasamonas confinesque illis Machlyas androgynos esse utriusque naturae, inter se vicibus coeuntes, Calliphanes tradit Plin.

Macistum (Maciston) -ī, m Makíst

1. mesto v Trifiliji: Plin.

2. gora na Lezbosu: Plin.

Macra -ae, m Mákra

1. otok ob današnjem Krimu: Plin.

2. drugo ime za otok Evbojo: Plin.

3. mejna reka med Etrurijo in Ligurijo (zdaj Magra): L., Lucan., Plin.

4. Macra cōmē (Μακρὰ κώμη) trg Makra v Lokridi ob meji s Tesalijo: L.

Macrī campī (Μακροὶ κάμποι) Dolge poljane, velika ravnina v Cispadanski Galiji (zdaj Val di Montirone z Magrado), ki je slovela po živinoreji, poseb. ovčarstvu: Varr., L., Col.

Macris -idis, f (Μακρίς) Mákrida

1. otok v Egejskem morju blizu Jonije: L.

2. staro ime otoka Evboje: Plin.

3. staro ime otoka Ikaros: Plin.

4. staro ime otoka Hios: Plin.

macritūdō -inis, f (macer) suhost, medlost: ossa atque pellis sum miser a macritudine Pl. (tako navaja to mesto tudi Non.; v nekaterih izdajah najdemo miser aegritudine).

mactō -āre -āvī -ātum (indoev. kor. *mēgh- z različnima pomenoma: a) (za)klati; prim. got. mēki, mēkeis meč (sl. meč je iz ger. prevzeta beseda). b) razveseljevati, častiti, slaviti; prim. mactus)

I.

1. (kako živinče komu v dar) (za)klati, žrtvovati, posvetiti (posvečevati): Ca., Varr. ap. Non., Lucr., iuvencos, bidentes V., caprum O., mactata hostia H., meritos aris mactavit honores: taurum Neptuno … nigram Hiemi pecudem, Zephyris felicibus albam V.

2. (koga kot žrtev v proslavitev koga) usmrtiti, žrtvovati, posvetiti (posvečevati): quorum ego furori nisi cessissem, in Catilinae busto vobis ducibus mactatus essem Ci., hostium legiones Telluri ac dis manibus mactandas dabo L., perfidas et ruptores pacis Ultioni et Gloriae mactandus T., eos se Orco mactare Iunius dictitans L., placet Achilleos mactata Polyxena manes O., mactanda virgo est Thessali busto ducis trecenti ex dediticiis ad aram divo Iulio exstructam hostiarum more mactati Suet.; od tod sploh (za)klati, poklati, ubi(ja)ti, pobi(ja)ti, (po)moriti: Mart., haec dextra Lernam taetra mactata excetra pacavit? Ci. (po Sofoklu), hic mactat Ladona Pheretaque Demodocumque V.; metaf. ugonobiti (ugonabljati), pogubiti (pogubljati), uničiti (uničevati): Flaccum civitatis testimonio Ci. za vsako ceno (naj velja, kar hoče) obsoditi, ius civitatis illo supplicio Ci. ukiniti, izničiti, razveljaviti, castra mactabo in mare Acc. ap. Non. pahniti v morje.

3. prizade(va)ti komu kaj (hudega), kaznovati koga s čim: Acc. ap. Non., Afr. ap. Non., Enn. ap. Non., Lact., aliquem infortunio, damno Kom., hostes patriae aeternis suppliciis Ci., ius civitatis eo supplicio Ci., Sp. Cassium morte Ci. —

II.

1. povelič(ev)ati, proslaviti (proslavljati), (po)častiti, obdariti, obdarovati (obdarjati) koga s čim, podariti (podarjati) komu kaj: magno mactatus triumpho Enn. ap. Serv., macta virtutem patris Acc. ap. Non., paterā Nestorem mactavit aureā Acc. ap. Non., eosque privatos qui efficiant ne quid inter privatum et magistratum differat, efferunt laudibus [et] mactant honoribus Ci., laeto mactasti lacte Latinas Ci.

2. occ. (kako božanstvo z darom, daritvijo, žrtvijo) povelič(ev)ati, (po)častiti, pomiriti (pomirjati): Arn., puerorum extis deos manes Ci.

Opomba: Mactassint (star.) = mactaverint: Afr. ap. Non., Enn. ap. Non.

mactus 3 (indoev. kor. *mēgh-, prim. skr. maháyati (on) razveseljuje, časti, mahīyátē veseli se, lat. mactō II.)

1. proslavljen, počaščen, češčen, čaščen, blažen, sprva klicanje bogov pri žrtvovanju, redko v nom. sg.: mactus hoc fereto Ca. ali mactus hac vino inferio esto Arn. počaščen = zadovoljen; pogosteje v istem pomenu okameneli voc. sg. macte: m. hac dape esto, m. hoc parco piaculo esto, m. vino inferio esto Ca.; pozneje (klas.) kot blagrovalni ali pohvalni vzklik v obl. okamenelega voc. sg. macte, ki se nanaša tudi na imena v pl. (redko nam. njega pl. macti), nav. s pristavljenim abl. causae = srečno! sreča naj ti (nam) bo naklonjena! vso srečo! blagor ti (nam)! prav tako! dobro! izvrstno!: Luc. ap. Non., Pac. ap. Non., H., Sen. ph., Fl., macte, ait, o nostrum genus et iam certa propago Val. Fl., decus, macte, o virtutis avitae, macte Antenoride Sil., macte virtute Ci. blagor ti zaradi tvoje kreposti, blagor tvoji kreposti!, macte nova virtute, puer V. blagor tvoji prvič dokazani hrabrosti!, lahko tudi: macte virtute este L. blagor (sreča) vašemu junaštvu!, vos macti virtute estote Cu., macte virtute diligentiaque esto L. blagor ti, da si tako vrl in skrben, macti ingenio este Pl., macte animo, iuvenis Stat., tudi macte animi Stat., Mart., iuberem macte virtute esse L. sreča bodi tvoji hrabrosti, bi vzkliknil.

2. = mactātus žrtvovan, pesn. = zaklan, pobit, zadet: boves lucae ferro male mactae diffugiunt Lucr., maneas ad Glisantem, exilio macte ex terris Pelopiis! Acc. ap. Non.

macula -ae, f

1. maroga, pega, lisa, pika ali točka (ki se po barvi razlikuje od okolice): Plin., Stat., maculis albis equus V. ali bos maculis insignis et albo (ἓν διὰ δυοῖν) V. lisast, mensa non varietate macularum conspicua Sen. ph. marog (lis, žil) v lesu; pren.: in ipsis quasi maculis (sc. terrae), ubi habitatur Ci. na točkah.

2. kazeča maroga, madež, (vrojeno, prirojeno) znamenje, skaza: Petr., Suet., maculas in veste facere Pl., maculas auferre de vestibus O., conbibit os maculas O. se omadežujejo s pijačo, m. conparis Plin., est conparis macula naevus Ci., maculae maerorum Pl. kazeči sledovi (kazeča znamenja) žalosti; v šalj. dvoumju: Faustus Sullae filius cum soror eius eodem tempore duo moechos haberet, Fulvium fullonis filium et Pompeium cognomine Maculam, miror, inquit, sororem meam habere maculam (sc. maculam vestis et Pompeium Maculam) cum fullonem habeat Faustus ap. Macr.

3. metaf. (v nravstvenem, moralnem oziru) (sramotni) madež, sramota, hiba: Pl., Ter., Ap., Sen. tr., Iust., vitae splendorem aspergere maculis Ci., delenda est nobis illa macula bello superiore concepta Ci., maculam veteris industriae laudabili otio abluerat Plin. iun., maculas furtorum sociorum sanguine eluere Ci., ne Claudiae genti eam inustam maculam vellent L.; redkeje madež = hiba, napaka, zmota (v umskem, miselnem oziru): ubi plura nitent in carmine, non ego paucis offendar maculis H., in oratione nitidā notabile humilius verbum et quasi macula Q.

4. točka, mesto, kjer kaj gine ali se končuje, luknja; od tod
a) oko, luknja v mreži, vezilu in preji: Varr., Col., retia maculis distincta O., reticulum maculis minutis Ci. z majhnimi očesi (luknjami).
b) oko, luknja v pajčevini: Plin. — Kot nom. propr. Macula -ae, m Mákula, rim. priimek, npr. Q. Pompeius Macula Kvint Pompej Makula: Ci. ep., Macr.

Madaurī -ōrum m in Madaura -ae f Madávri (Madávra), mestna občina v Numidiji: Aug. — Od tod adj. Madaurēnsis -e madávrski, iz Madávrov (Madávre): O., Ap., Aug.

Madena -ae, f Mádena, pokrajina v Veliki Armeniji med rekama Kir in Araks: Eutr.

mador -ōris, m (madēre) mokrota, vlaga: S. ap. Non., Ap., Amm., Arn., M. (v pl.).

Maeander (L., Plin., Sen. ph., Sen. tr.), Maeandros (O., Sen. tr.) in Maeandrus (Sil., P. F.) -ī, m (Μαίανδρος) Majánder, reka v Joniji in Frigiji, izlivajoča se pri Miletu v Ikar(ij)sko morje, sloveča po svojih številnih ovinkih (zdaj Meinder ali Madre; poleg zgoraj naštetih piscev še Col. in Cl.). Po bajki rečni bog in oče Kiane (Cyane), ki je rodila Kavna (Caunus) in Biblido (Byblis): O.; occ. apel.

1. ovinek, zavoj, vijuga, rida, okoliš, zapotje, okljuk: Amm., Prud. (ki meri še Mĕandros), dialectiae gyri et Maeandri Gell., quos tu Maeandros, dum omnes solitudines per se queris, quae deverticula flexionesque quaesisti? Ci.

2. (v vezilstvu) ovinkasti, tj. umetno med seboj (pre)pleteni okraski na oblačilnih obrobkih: Serv., Non., P. F., chlamydem auratam, quam plurima circum purpura Maeandro duplici … cucurrit V. — Od tod adj. Maeandricus 3 majándrski, Majándrov: Tert. Maeandrius 3 (Μαιάνδριος) majándrski, Majándrov: unda Pr., iuvenis (= Cannus, Majandrov vnuk) O., flumina Cl. Maeandrātus 3 ovinkast (kakor Majander), zategnjen: Varr. ap. Non.

Maeāndrius -ī, m (Μαιάνδριος) Majándrij iz Tral, zastopnik svojega mesta v procesu proti Luciju Valeriju Flaku: Ci.