Franja

Lȳdia -ae, f (Λυδία) Lídija

I. maloazijska pokrajina z glavnim mestom Sardīs ali Sardēs, Sarde (zdaj Sart): Ci., N., L., V., O. idr. Od tod adj.

1. Lȳdus 3 (Λυδός) lídijski, iz Lídije: servus Ci., puella (= Omphale) O., urbes O., aurus Val. Fl.; subst.
a) LȳdĪ -ōrum, m Lídijci, preb. Lidije: Ci., N., L. idr.
b) Lȳdus -ī, m Lídijec, pesn. = Caystrus Petr.

2. Lȳdius 3 (Λύδιος) lídijski, iz Lídije: haruspex Ci., Lydius aurifer amnis (= Pactōlus) Tib., nurus Sen. tr., lapis Plin. preizkusni kamen, naš skrilavi kremenec ali brusnik = lidít, temno sivi različek kalcedona; v gr. obl.: Lȳdion (sc. genus laterum) Plin. — Ker so se po bajki Etruščani v Italijo priselili iz Lidije, je za latinske pesnike Lȳdius 3 = etruščánski, etrúr(ij)ski, Lȳdī -ōrum, m pa = Etruščáni, Etrúr(ij)ci: Lydius Thybris V., Lydorum manus V., ora Lydia, Lydia bella, castra Sil., Lydia stagna (= lacus Trasimenus) Sil. —

II. Lȳdia Lídija, naslov pesnitve Valerija Katona: Suet.

lympha (limpha, lumpa, limpa [od tod limpidus] ) -ae, f (sor. z gr. νύμφη, pesn. beseda) voda, poseb. čista, bistra rečnica, potočnica ali studenčnica: Pr., putealis Lucr., corpus fluviali spargere lymphā V., l. fugax, levis H., liquida, lucens O., sobria Tib., sancta Sen. tr.; tudi v pl.: lymphae manantes H., liquidae O., lymphae vini pernicies Cat., mollitae Sil.; gr. gen. pl.: lymphon lacus Varr. Pooseb. Lymphae -ārum, f = Nymphae studenčne nimfe (vile): Aug., Gnatia Lymphis iratis exstructa H., lymphae dictae sunt a nymphis P. F.; v sg.: Varr.

lymphātiō -ōnis, f (lymphāre) blaznost, besnost, blodnja; v pl.: Plin.

Lyncēstae -ārum, m (Λυγκησταί) Linkésti, pleme v jugozahodni Makedoniji: L., Plin.; sg. Lyncēstēs -ae, m Linkést, poseb. Aleksander, sorodnik Aleksandra Velikega: Cu., Iust. V pokrajini, kjer je to pleme živelo, je izviral upijanjajoč studenec kiselkastega okusa, imenovan Lyncēstis aqua Plin. ali Lyncēstius amnis O., Sen. ph. (po nekaterih izdajah Lyncēius amnis) ali Lyncēstus fōns Vitr. Linkéstida, Linkéstij, Linkést, linkéstijski studenec.

Lyncon montes pogorje Línkon, gorovje med reko Aoos v Epiru in Tesalijo: L.

Lyncus -ī (Λύγκος) Línkos

1. m skitski kralj, ki ga je Cerera spremenila v risa (λύγξ), ker je skušal umoriti Triptolema: O., Hyg., Serv.

2. f glavno mesto Linkestov v Makedoniji: L.

Lyrcīus -īī, m Lirkíj, vrelec v Arkadiji: Stat.

lyricen -inis, m (lyra in canere) lirist, igralec na liro, plunkar, lutnjar: Stat., Aug. (v novejših izdajah pri obeh liticen).

Lyrnēs(s)us (Lyrnēs(s)os) -ī, f (Λυρνησσός) Lirnés (Lirnéz)

1. mesto v Miziji, na meji s Troado, rodni kraj Ahilove ljubice Brizeide Hipodameje: V., Plin. Od tod

1. subst. adj. Lyrnēsis -idis, acc. -ida, voc. -i, f (Λυρνησίς): O. ali Lyrnēsias -adis, f.: P. F. Lirnézijka = Brizeida.

2. adj. Lyrnēsius 3 lirnéški, lirnézijski, iz Lirnésa: moenia O., Acmon V.

2. mesto v Kilikiji: Cu., Prisc.

3. mesto v Pamfiliji: Plin.

Lȳsander -drī, m (Λύσανδρος) Lisánder

1. Aristokratov sin, špartanski vojskovodja (od l. 407 do 394), ki je l. 404 osvojil Atene. Padel je l. 394 pri Haliartu v Bojotiji: Ci., N., Iust.

2. špartanski efor, pristaš kralja Agisa III., ki je hotel (l. 244—240) obnoviti Likurgovo ustavo: Ci.

Lȳsias² -adis, f (Λυσιάς) Lisiáda, mesto v Veliki Frigiji: Plin.

Lȳsimachīa¹ -ae, f (Λυσιμάχεια) Lisimahéja,

1. mesto v Trakiji, ki ga je ustanovil Lizimah: L., Mel., Iust., Aur. Od tod preb. Lȳsimachiēnsēs -ium, m Lisimahéjci: L.

2. mesto v Ajtoliji: L.

3. mesto v Miziji: Plin.

Lȳsimachus -ī, m (Λυσίμαχος) Lisímah

1. Aristidov oče: N.

2. Makedonec iz Pele, Agatoklov sin, vojskovodja Aleksandra Velikega, po njegovi smrti od l. 306 vladar v Trakiji in Pontu, padel l. 281, premagan v boju zoper Selevka Nikatorja: Ci., N., Cu., Iust.

3. sin prejšnjega: Iust.

4. vzgojitelj Aleksandra Velikega: Iust.

5. grški pisatelj o poljedelstvu: Varr., Col., Plin.

6. judovski veliki duhovnik za časa Antioha Epifana: Plin.

7. odkritelj rastline lizimahije (pijavčnice): Plin. (25, 72).

8. ime nekega moža: Pl.

Lysinoē -ēs, f (Λυσινόη) Lisínoa, mesto v Pizidiji: L.

Lȳsippus -ī, m (Λύσιππος) Lisíp, kipar iz Sikiona v času Aleksandra Velikega; izdelavo svojih bronastih podob je Aleksander zaupal samo njemu: Varr., Ci., H., Pr., Col., Plin., Q.

Lȳsis² -idis, ali -is, acc. -im, m (Λῦσις) Lísid (Lízis), pitagorejec iz Tarenta, Epaminondov učitelj: Ci., N.

2. reka v Mali Aziji: L.

Lystra -ae, f in Lystra -ōrum, n Lístra (Lístre), mesto v Likaoniji: Vulg.; njegovi preb. Lystrēnī -ōrum, m Listráni (Listréni): Plin.

Macae -ārum, m (Μάκαι) Máki

1. afriško pleme blizu Sirt: Mel., Plin., Sil. Sg. Macēs -ae, acc. -ēn, m Mák: Sil.

2. ljudstvo v severovzhodni Arabiji: Plin., Mel., Amm. (z obl. Maces).

Macare͡us -eī (-eos), voc. -e͡u, m (Μακαρεύς) Makarêj

1. Eolov sin; ker se je vnel v krvoskrunski ljubezni do svoje sestre Kanake, sta oba naredila samomor: O., Hyg. — Od tod Macarēis -idis, acc. -ida f (Μακαρηΐς) Makaréida, Makarejeva hči = Isse ali Issa: O.

2. Odisejev in kasneje Enejev spremljevalec: O. (12, 158—441).

3. Kentaver: O. (12, 452).

maccus -ī m (iz gr. μακκοάω neumen sem) v atelskih burkah (gl. Atella) norec, tepec, pavliha, kljukec, harlekin; od tod apel. = neumnež, butec, tepec, trap, bizgec: Ap.