Franja

Zadetki iskanja

  • causātiō -ōnis, f (causārī) opravičevanje, izgovor, pretveza: Aug., Cod. Th., aegri corporis Gell.
  • causātius, adv. komp. (iz causātus: causārī) z boljšim vzrokom (razlogom): Plin.
  • causātīvus 3 (causa)

    1. vzročen, povzročujoč: vis M., persona (verbi) Prisc. prva oseba, τὸ αἴτιον, id est causativum Serv.; subst. causātīva -ōrum, n povzročujoče stvari: Prisc.

    2.
    a) ki določa pravni predmet: M.
    b) occ. ki določa tožbo: casus Prisc. tožilnik, akuzativ.
  • causia (causea) -ae, f (gr. καυσία)

    1. mak. širokokrajni klobuk (za zaščito pred soncem): Pl., Val. Max., Pers., Mart.

    2. pren. voj. nekakšna branilna streha oblegovalcev: Veg.
  • causidicālis -e (causidicus) pravdarski, odvetniški: M. Aurel. ap. Fr.
  • causidicātiō -ōnis, f (causidicārī pravdati se) pravdanje, odvetništvo: Fr.
  • causidicīna -ae, f (causidicus) pravdarstvo, odvetništvo: Symm., Amm., Cod. Th.
  • causidicus 3 (causa in dīcere) pravdar, odvetnik (večinoma zaničlj.): Ci., O., Q., T. idr.
  • causificor -ārī (causa in facere) izgovarjati se, izgovore navajati, sprenevedati se: Pl., Ap.
  • causor (caussor) -ārī -ātus sum (caus[s]a)

    1. kaj kot resničen ali pogosteje kot namišljen vzrok navesti (navajati), izgovarjati se s čim, opravičevati se s čim, sprenevedati se; abs.: Pac. et Acc. et Afr. ap. Non., causando nostros in longum ducis amores V.; z acc.: Tib., Cu. idr., multa Lucr., militum voluntatem S. fr., consensum patrum L., locum immeritum H., omina... visaque O., valetudinem T., hiemem aut negotia varie causatus... vulgum,... provincias fefellit T.; z ACI: Tib., Suet., Gell., Dig., causando corrumpi equos inclusos in insula L. pod pretvezo, da..., non vacasse sermoni suo regem causatus Cu.; s kavzalnim stavkom: Dig., causatus..., quod hic ingressum se turbatius mare non esset secutus Suet.

    2. occ. s sprenevedanjem odreči (odrekati), odkloniti (odklanjati); z inf.: causari accipere rationes Dig.
  • causs..., gl. caus...
  • causticē -ēs, f (gr. καυστική) kavstika, žgoča rastl. = herba scelerata: Ap. h.
  • causticus 3 (gr. καυστικός) žgoč, jedek, razjedljiv: vis, natura Plin., spuma Mart. nekakšno peneče se milo, s katerim so si Germani barvali lase; subst. causticum -ī, n neko jedko zdravilo: Plin., P. Veg.
  • causula -ae, f (demin. causa)

    1. neznaten povod: Auct. b. Afr.

    2. pravna zadevica, pravdica: parvarum rerum causulae Ci. malenkostne pravdice.
  • cautēla -ae, f (demin. causa)

    1. pozornost, opreznost: Ap.

    2.
    a) bran, branilo, zavetje: dare cautelam periculis Min.
    b) jur. jamščina, varščina: Ulp. (Dig.).
  • cautēr -ēris, m (gr. καυτήρ)

    1. izžigalo: Prud.; pren.: cauterem adhibere ambitioni Tert. ožigosati, cautere eloquii bene purgare vulnera morbi Ven.

    2. met. izžgana rana: Prud.
  • cautērio -āre (-āvī) -ātum (cautērium) z izžigalom žgati; occ. (o)žigosati (v pravem in prenesenem pomenu): Eccl.
  • cautērium -iī, n (gr. καυτήριον)

    1. izžigalo,
    a) kot kirurško orodje: Plin., P. Veg.
    b) posoda z ognjem za vžiganje slik na steno: Dig., Tert.

    2. strojilo za izjedanje divjega mesa: Plin.
  • cautērizō -āre (gr. καυτηριάζω) z razbeljenim železom žgati, (o)žigosati: P. Veg.
  • cautēs (cōtēs) -is, f večinoma v pl. (sor. s cōs) čer, kleč, greben, ostra pečina ali skala v morju, redkeje v gorah; obl. cautes v nom. sg.: Tib. (cautis: Prud.), Marpesia cautes V., v abl. sg.: lapis... caute continua Plin.; v pl.: Amm., cautes celsae Enn. fr., cavatae Ap., haud aliter quam cautes O., duris genuit te cautibus horrens Caucasus V., (nautae) saxa et cautes timent C., scopuli cautium Sen. ph. kleči skalnih globeli; v obl. cotes le v pl.: ex scrupulosis cotibus Ci., duris in cotibus S., duris cotibus Pr., inviae cotes Cu.
Število zadetkov: 10000