Franja

Zadetki iskanja

  • Nerviī -ōrum, m Nêrvijci, mogočno in bojevito pleme v Belgijski Galiji; njihovo glavno mesto je bilo Bagacum -ī, n Bagak (zdaj Banai): C., Plin., T., sg.: nimiumque rebellis Nervius Lucan. Nervijec. Od tod adj. Nervicus 3 nêrvijski: proelium C. boj z Nervijci.
  • Nēsis -idis, acc. -idem in -ida, f (Νησίς) Nézida, zelo rodoviten otoček ob vzhodnem obrežju Puteolskega zaliva, vzhodno pred Mizenskim rtom, priljubljeno letovišče imenitnih Rimljanov (zdaj Nisita): Ci. ep., Sen. ph., Lucan., Plin., Stat.
  • Nessus -ī, m (Νέσσος) Nésos

    1. reka v Trakiji, ki izvira v Rodopskem gorovju in se izliva v Egejsko morje, prvotno Nestus (Nestos) -ī, m (Νέστος) Nést(os): Mel. (zdaj Nesto, turško Karasu): L.

    2. Kentaver v Ajtoliji, ki ga je Herkul ubil pri poskusu ugrabitve Dejanejre. Umirajoč je Nesos Dejanejri podaril s svojo strupeno krvjo prepojeno obleko kot ljubezensko sredstvo; s to krvjo je Dejanejra prepojila Herkulovo praznično oblačilo, ki je potem Herkula pokončalo: H., O., Hyg. Od tod adj. Nessēus 3 (Νέσσειος) Nésov: manus, sanguis, venenum O., tabes Sen. tr.

    3. grški slikar: Plin.
  • Nētum -ī, n Nétum, mesto na Siciliji, jugozahodno od Sirakuz; njegove razvaline (zdaj imenovane Noto antiquo ali vecchio) so še danes vidne na strmi rebri severno od današnjega Novega Nota (Noto nuovo) nedaleč od izvirov rečice di Noto: Ci., Sil. Od tod preb. Nētīnī -ōrum, m ali Nētīnēnsēs -ium, m Netíni: Ci.
  • Nīcaea -ae, f (Νίκαια) Nikája, Nicéja

    I.

    1. Nicéja, znamenito mesto v Bitiniji, ob jezeru Askanij, sprva imenovano Ancōra, potem Antigonia (po ustanovitelju Antigonu), novo ime (Νίκαια) pa ji je dal Lizimah po svoji zmagi (νίκη) pri Ipsu l. 301 (zdaj Isnik = εἰς Νίκαιαν): Ci., Cat., Plin. iun. Od tod adj.
    a) Nicaeēnsis -e nicéjski, iz Nicéje: Ci. ep., Diophanes Varr., Isigonus Plin., Gell.; Nicaeēnsēs -ium, m Nicéjci, preb. Niceje: Ci., Traianus ap. Plin. iun.
    b) Nicaenus 3 nicéjski: fides Cod. Th. na nicejskem koncilu (cerkvenem zboru) sprejeta veroizpoved.

    2. Nikája, mesto ali gradišče v Lokridi ali ob vznožju gore Ojta (Oeta) blizu Termopil: L.

    3. mesto v Indiji ob Hidaspu; ustanovil ga je Aleksander Veliki (zdaj najbrž razvaline pri vasi Darapur): Cu., Iust.

    4. mesto v Liguriji, kolonija Masilijcev (zdaj Nizza): Plin., Mel.

    II. žensko ime, npr. ime Kraterove soproge: L.
  • Nīcēphorius -iī, m Nikefórij, vzhodni pritok Evfrata v Armeniji (zdaj Kabur ali Sered ali Bidlis): T.
  • Nīcer -erī, m Níker, desni Renov pritok v Germaniji (zdaj Neckar): Amm., Aus. Soobl. Nīger -grī, m: Vop.
  • Nīcomēdīa -ae, f (Νικομήδεια) Nikomedíja, glavno mesto Bitinije in kraljeva prestolnica (ustanovil jo je Nikomed I., zdaj razvaline pri kraju Isnikmid = εἰς Νικομήδειαν): Plin., Aur., Amm. Od tod adj. Nīcomēdēnsis -e nikomedíjski: Plin. iun.; subst. Nīcomēdēnsēs -ium, m Nikomedíjci, preb. Nikomedije: Plin. iun., Dig.
  • Nīcopolis -is, acc. -im, abl. -ī, f (Νικόπολις = mesto zmage) Nikópolis (Nikópola)

    1. mesto v Akarnaniji, ki ga je ustanovil Oktavijan v spomin zmage pri Akciju l. 31: T., Suet.; imenovano tudi Nīcopolitāna cīvitās: Plin., M. (zdaj Paleoprevyza, severno od samega mesta Prevyza)

    2. mesto v Mali Armeniji, ki ga je ustanovil Pompej v spomin zmage nad Mitridatom (zdaj Devrigni): Auct. b. Alx., Plin. Od tod adj. Nīcopolitānis -e nikópolski, nikopolitánski in subst. Nīcopolitānī -ōrum, m Nikopolitáni, preb. mesta Nikopolis (Nikopole): Plin.

    3. mesto severno od Kalhedona: Plin.
  • Nisibis -is, acc. -in, abl. -ī, f (Νίσιβις) Nísibis

    1. mesto v Mezopotamiji (zdaj Nisibin): Plin. (po nekaterih izdajah acc. Nesebin), T., Amm. Od tod preb. Nisibēnī -ōrum, m (Νισιβηνοί) Nisibéni: Amm.

    2. mesto v Ariji ob Propamizovem vznožju: Amm.
  • Nitiobrīgēs, v novejših izdajah Nitiobrŏgēs -um, m Nitiobrígi, Nitióbrogi, kelt. pleme v Akvitaniji na obeh bregovih reke Oltis (Oltis, zdaj Lot), z glavnim mestom Aginum Agin (zdaj Agen ob Garoni): C., L. epit., Sid.
  • Nōla1 -ae, f (iz *nŏu̯ŏlā [: novus] = Novo mesto) Nóla, staro mesto v Kampaniji severovzhodno od Neaplja (še zdaj Nola): Ci., L., Plin., Sil., Suet., Aug. Od tod adj.

    1. Nōlānus 3 nólski: ager, plebs L., moenia Sil.; subst. Nōlānus -ī, m Nolán, Nólec, pogosteje v pl. Nōlānī -ōrum, m Noláni, Nólci, preb. Nole: Ci., L., Iust.; in Nōlānō Ci. ep. na Nolskem, na nolskem ozemlju.

    2. Nōlēnsis -e nólski, iz Nóle, v Nóli: episcopus Aug.
  • Nōmentum -ī, n Nomént, mestece v Laciju, severovzhodno od Rima, z vinorodno okolico (zdaj La Mentana): L., V., O., Pr. Od tod adj. Nōmentānus 3 noméntski: via L. Nomentska cesta (proti Rimu), regio Col., ager, vites Plin., vina Mart. Subst.

    1. Nōmentānī -ōrum, m Nomentáni, preb. Nomenta: L., Plin.

    2. Nōmentānum -ī, n (sc. praedium) Noméntsko = podeželsko posestvo pri Nomentu: N.

    3. Nōmentānus -ī, m Nomentán (Noméntski), rim. priimek, npr. L. Cassius Nomentanus Lucij Kasij Nomentan: H.
  • Nōrba -ae, f Nórba, mesto Volskov v Laciju (zdaj Alcantara): L. Soobl. Nōrbē Nórba: Plin. Od tod adj. Nōrbānus 3 nórbski, norbánski: ager L.; subst. Nōrbānī -ōrum, m Norbáni, Nórbci, preb. Norbe: L.
  • Nōrēia -ae, f (Νωρήια) Noréja, glavno mesto Tavriskov v Noriku, znano po bitki, v kateri so Kimbri l. 113 porazili Rimljane (zdaj Neumarkt pri Judenburgu na avstrijskem Štajerskem): C., L. epit., Plin.
  • Novāria -ae, f Novárija, mesto v severni Italiji (zdaj Novara): Plin., T. Od tod adj. Novāriēnsis -e novárijski: Plin., Suet.
  • Novēsium (Novaesium) -iī, n Novésij, trdnjava Ubijcev ob Renu (zdaj Neuss pri Düsseldorfu): T., Amm.
  • Noviodūnum -ī, n Noviodún, kelt. mestno ime,

    1. mesto Svesionov ob Ezni (Aisne), pozneje Augusta Suessionum (zdaj Soissons): C.

    2. mesto Biturigov Kubov (zdaj Nouan pri Orleanu): C.

    3. mesto Hedučanov (zdaj Nevers): C.
  • Noviomagus (po drugih Novomagus, Nivomagus) -ī, f Noviómag (Novómag, Nivómag), mesto Treverov ob cesti iz Augusta Treverorum v Confluentes (zdaj Neumagen): Aus.
  • Nūceria -ae, f Nucêrija

    1. mesto v Kampaniji ob Sarnu z vzdevkom Abfaterna (zdaj Nocera); njegovo pristanišče so bili Pompeji: Ci., L., Plin., Sil. Od tod adj. Nūcerīnus 3 nucêrijski: ager L., Plin., episcopus Paul. Nol. (ki meri Nŭcĕrīnus); subst. pl. Nūcerīnī -ōrum, m Nucêrijci, preb. Nucerije: L.

    2. mesto v Umbriji (zdaj Nocera); njegovi preb. Nucerini Favonienses in Camellani: Plin.