Franja

quercus -ūs, f (starejša obl. *quercuus, od koder querquētum; najbrž iz *perqu̯u-s; prim. stvnem. forha = nem. Föhre, stvnem. fereh-eich želod) hrast, dob; poseb. poletni hrast (gnilec ali gnjelec), Jupitru posvečeno drevo: Varr., Ci., O., Ph., Col., Plin., Lucan., P. F. idr., quercūs aeriae V., aurītae, aridae H.; meton.

1. iz hrastovine ali hrastovega listja narejena stvar: npr. hrastova ladja (Argo): Val. Fl.; kopje: Val. Fl.; hrastova čaša: Sil.; Capitolina Iuv. hrastovo listje, hrastov venec, venec iz hrastovega listja (kot plačilo za rešitev kakega državljana v vojni); tako tudi: umbrata gerunt civili tempora quercu V., mediamque tuebere quercum O., praetextaque quercu stet domus O., emeritique gerens insignia domi, servati civis referentem praemia quercum Lucan.

2. želod (kolekt.): contingunt homini veteris fastidia quercūs Iuv.

Opomba: Gen. pl. quercorum: Ci. fr. ap. Prisc.

radiātus 3 (radius)

1. z naperami (špicami) opremljen, uperjen: rota Varr.

2. metaf. z žarki opremljen, sevajoč, sijoč, bleščeč se, lesketajoč se, žaren, žareč, izžarevajoč: orbis solis Acc. fr., lumen (sc. solis) Acc. fr., sol Ci., lumina O., corona radiata Suet. žarni venec (obsev, sij), obstrèt (avréola (avreóla), gloríola (glorióla)) božanstev in poboženih (pobožanstvenih) oseb, caput radiatum Plin. iun. z žarečim vencem obdana, miles adverso Phoebi radiatus ab ictu Lucan. obsijan.

radius -iī, m (etim. sicer ne popolnoma dognana beseda, najverjetneje sor. z rādīx)

I.

1. pali(či)ca: Plin. idr., acuti atque alius per alium immissi radii L.; occ. prečka, špica, napera pri kolesu: V., Sen. ph., Val. Fl. idr., radii rotarum: V., O., Cu.

2. kot mat. t. t. palica matematikov, orodje, s katerim so risali slike po zelenem steklenem prašku, risarska (risalna) palica, pisalo, risalo, črtnik: Arn. idr., descripsit radio gentibus orbem V., homunculum a pulvere (gl. pulvis) et radio excitabo Ci., geometricus radius Amm.,

3. kot tkalski t.t. snovalnica, suvalnica, čolniček, čolnak: O., Lucr., Sil. idr., excussi manibus radii revolutione pensa V., inter muliercularum radios et textrina dilanior Hier.

4. kot medic. (anatomski) t.t. koželjnica (naspr. cubitus podlahtnica): Cels.

5. kot zoološki t.t.
a) bodica nad repom ribe morski bič (Trigon pastynāca Linn.): Plin.
b) radii ostroge nekaterih ptičev: Plin.; poseb. petelina: Plin.
c) radius virīlis Cael. moško spolovilo, penis.

6. kot bot. t.t. rádij, vrsta podolgovatih oliv, ki so jo vkuhavali: Col., Plin., Cels. idr., radii et amara pausia baca V.; njena podvrsta se je imenovala radius maior: Ca., Varr. —

II. metaf.

1. kot geom. t.t. polmer, rádij kroga: pares a medio radii Ci.

2. žarek ali trak svetečega predmeta, poseb. sonca: Gell., Veg., Amm. idr., radii solis Pl., Ci. idr., Titan radiis retexit orbem V., radii lunae O., iubar hoc radiis insigne coruscis O., aurati radii V. žarni venec, obstret, nubes ardens radiis et auro V. (hendiadyoin = aureis radiis), radii corusci fulminis Val. Fl., radius solis Tert., radius a sole porrectus Lact.

sūtilis -e (suere) sešit, šivan, vezan, zvezan, spleten, sestavljen: Varr. ap. Gell. idr., sutilis auro balteus V. z zlatom prešit, okrepljen z zlato pločevino, centunculus Ap., cymba (cumba) V., Ap. iz ločja (sitja) spleten (in z usnjem prevlečen), naves Plin. iz kož ali ločja, domus Val. Fl. iz kož sešita, coronae O., Plin., Mart. iz rož spleteni, povezani, rosae Mart. spletene, sutilis rosa Mart. rožni venec = venec iz rož, lapilli, hyacinthi Prud. v venec spleteni (spletene).

Tarpēius 3 Tarpêj(ev), (baje) ime rimskega rodu. Sp. Tarpeius (Spurij Tarpej) je bil poveljnik na Kapitolu; njegova hči Tarpeja (Tarpēia) je izdala Rimljane in odprla vrata trdnjave Sabincem; ti so jo nato ubili tako, da so jo zasuli s ščiti: L., O., Val. Max., Aur., Fl. — V klas. dobi le kot adj. = tarpêjski: lex Ci., mons Varr., L. ali saxum L., T. ali rupes L., tudi le Tarpeius (sc. mons) Plin., Sen. ph. Tarpejski hrib, Tarpejska skala, Tarpejska pečina = jugovzhodni obronek Kapitola, s katerega so metali veleizdajalce, arx V. ali arces O. ali sedes V. (po sinekdohi =) Kapitol, pater Pr. = Kapitol(ij)ski Jupiter, fulmina Iuv. strele Kapitol(ij)skega Jupitra, corona ali frons Mart. venec, ki ga je dobil zmagovalec pri kapitolijskih igrah, nemus Pr.

texō -ere, texuī, textum (indoev. kor. *tek̑t- (*tek̑þ-) tesati, graditi; prim. skr. takṣati [on] teše, obdeluje, tā́ṣṭi umetniško obdeluje, tea, táṣṭar- tesar, gr. τέκτων tesar, τέχνη [iz *τέκσνᾱ] rokodelstvo, umetnost, znanost, lat. tēla, subtīlis, subtēmen, taxus, tēlum, tēmo, tīgnum, sl. tesati, lit. tašýti obsekovati, obtesa(va)ti, stvnem. dehsa, dehsala sekira, dahs = nem. Dachs)

I.

1. (s)tkati, (s)presti, (s)plesti, spletati: telam Ter., vestem Tib., tegumenta corporum vel texta vel suta Ci., textus amictus Sen. tr., texta purpura Mart., araneolae (pajki) quasi rete texunt Ci., texens aranea telam Cat., in vacuo texetur aranea lecto Pr., texere e medio incipit Plin., sereno non texunt, nubilo texunt Plin., casas ex harundine, tabernacula ali tecta harundine L., feretrum vimine querno V., fiscellas iunco Hier., rosam Pr. spletati vence iz rož, saepes V., lentae texunt umbracula vites V. upogibljive trte (loze) se prepletajo v senčen zastor (senčnik), parietibus textum caecis iter V. zamotana in zapletena steza, textae crates H.

2. tkati v kaj, vtkati, vplesti (vpletati): vos in tunicis aurum texitis Hier., in quarum vestibus attenuata in filum auri metalla texuntur Hier.

3. snovati, snuti, nasnuti (nasnovati), osnuti (osnovati): telam Ter.; pren.: ea tela texitur Ci. tak naklep se snuje. —

II.

1. pesn. (o)snovati, (s)tesati, (z)graditi, izdelati (izdelovati), postaviti (postavljati): texamus robore naves V., basilicam in medio foro Ci., pyram Prud.

2. metaf. snovati, snuti, nasnuti (nasnovati), naplesti (napletati), spodbuditi (spodbujati), narediti (delati), povzročiti (povzročati), ustvariti (ustvarjati) ipd.: amor patriae, quod tua texuerant (po novejših izdajah fecerunt) scripta, retexit opus O. texebatur opus luculente Ci., sermones possunt texier (= texi) Pl. razpresti se, epistulas cotidianis verbis Ci. sestaviti (sestavljati), (na)pisati. — Od tod subst. pt. pf. textum -ī, n

1. tkanina, pletenina, sukno, blago: Stat., Mart. idr., illita texta veneno O. obleka, textum rude O. namizni prt.

2. metaf. splèt, spletek, pletež, zgradba, spah, stik, spoj: cava texta carinae O. ladjina boka, pinea texta O. zgradba iz smrekovine, texta carinae Cat. ladja, clipei textum V., ferrea texta Lucr., texta rosis facta Mart. venec iz rož; pren.: dicendi textum tenue Q. (stilistična, slogovna) zveza, vezava, slog, stil.

textilis -e (textus)

1. (s)tkan, (s)pleten: Val. Max. idr., stragulum Ci., tegmen Lucr., textilia dona V. darila tkanin in pletenin, tkanine in pletenine kot darilo, aurum Plin., Sen. tr. iz zlatih niti, ventus Petr. prav (zelo) tanko oblačilo; pesn.: inligatus peste textili Ci. (poet.) zavit (zamotan) v zastrupljeno tkanino (haljo); subst. textile -is, n (sc. opus) tkanina, pletenina, sukno, blago, platno: Pr., Plin. idr., nego picturam in tabulā neque in textili fuisse Ci., spolia regiorum textilium L.

2. spleten, spojen, sklopljen: serta Mart. kita (venec) cvetja, pileus Ap.

tondeo -ēre, totondī, tōnsum (indoev. kor. *tend-, razširjen iz kor. *tem- rezati [gl. templum]; prim. gr. τένδω (o)glodam, srednjevisokonem. stunz kratek)

1. (o)striči, (o)briti: barbam Mart., Suet., tonsus capillus O., ne tonsori collum committeret, tondere filias docuit Ci., tondere barbam et capillum patris Ci., os Cat., lanam Varr., H., ovem Pl., oves Varr., H., oves tonsae V., pecus tondere, non deglubere Suet., labra pressius tondere Sen. ph., cutem Cels., tonsā cute H. do kože ostrižen; med. dati se ostriči: lavamur et tondemur et convivimus ex consuetudine Q., eum tonderi coëgerunt L.; act. v refl. pomenu: ut decrescente lunā tondens calvus fiam Varr., tondenti (pri striženju) barba cadebat V.

2. metaf. pesn.
a) obrezati (obrezovati, obrezavati), obsekati (obsekovati, obsekavati), (o)klesati, (ob)tesati, (o)gladiti, (po)kositi, (po)žeti, (po)sekati: arbor tonsa comas (gr. acc.) O. okleščeno drevo, tonsa bipennibus ilex H., tondere comam acanthi V., vitem Col. obrezati, segetem Tib. požeti, stipulas, prata V. pokositi, corona tonsa V. ali oliva (oljčni venec) tonsa V. na okroglo obrezan venec = venec, ki mu je bilo puščeno le malo listja, saltatrix tonsa Ci. (o konzulu Gabiniju, ki se je preveč lišpal), reus tonsus Mart. = oproščen (obtoženci so si namreč puščali rasti brado in lase, ko so pa bili oproščeni, so se dali ostriči).
b) objesti (objedati), popasti, (po)muliti, omuliti, (po)puliti, opuliti, (o)skubsti, obrati (obirati), (po)trgati, obžreti (obžirati), obglodati (obglodavati), obgristi (obgrizovati), (o)kljuvati: gramen O., gramina Lucr., campum V., comam hyacinthi V., violas Pr., comam fluvii tondentes capellae Ap., voltur iecur tondens V. ki kljuje jetra.
c) koga „ostriči“, „oguliti“ = ugrabiti komu kaj, vzeti komu kaj, ukrasti komu kaj, oropati koga česa, spraviti koga ob kaj: aliquem auro usque ad vivam cutem Pl., regna paterna comā purpureā Pr.

torqueō -ēre, torsī, tortum (indoev. baza *ter(e)q- sukati, viti; prim. skr. tarkúḥ = gr. ἄ-τρακτος vreteno, ἀ-τρεκής brez ovinka, naravnost, sl. trak, stvnem. drāhsil = nem. Drechsler strugar, nem. drechseln)

1. (za)sukati, sesukati, (za)vrteti, viti, zviti (zvijati), zaviti (zavijati), ovi(ja)ti, navi(ja)ti, obrniti (obračati) ipd.: stamina pollice ali digitis stamina duris O. sukati svitek (pri preji) = presti (prim.: ducit inops tremulā stamina torta manu Tib.); tako tudi: fusos Plin., tenui praegnantem stamine fusum Iuv., ad torquenda in alveolis fusa vertantur Hier., fila Sen. ph., aurea pensa Petr. (o Parkah); capillos ferro O. kodrati, laqueum Icti., torti funes V. sesukane, spletene, torta via Pr. zavita pot (v labirintu), tortum vimen O. panj, ulj, vestis circum bracchia torta T. ovita okoli … , torta quercus V. hrastov venec, tignum torquere H. (s škripcem, vitlom) dvigniti, vzdigniti, in orbem torquere Ci. v krogu vrtati; s prolept. obj.: tegimen torquens leonis V. ovijajoč si, caelum sidera torquet O., torquet medios Nox humida cursūs V. vlažna Noč teče sredi svoje krožne poti, axem umero torquere V. nositi krožečo (vrtečo se) os, pulverem Lucan. dvigati, vzdigovati; pesn.: aquas remis O. burkati, vzburkati (vzburkavati), razburkati (razburkavati), spumas V. morje (vz)peniti (speniti, zapeniti, razpeniti), flumen torquet (vali) saxa V., anguis tortus V. v klobčič (kolobar) zvita.

2. occ.
a) (za)vihteti, zagnati (zaganjati), vreči (metati), (za)lučati: cum fulmina torques (o Jupitru) V., hastam alicui Val. Fl., hastas lacertis Ci., hastam in hunc O., iaculum in hostem V., pila valido lacerto O., tela manu O., telum ad aurata tempora V., stuppea Balearis verbera fundae V., glaebas, ramos O., ille nubes torsit in occiduum orbem Lucan.; pesn.: aquosam hiemem torquere V. stresati deževnato nevihto = izžemati (ožemati) oblake, sibila Pr. (za)sikati, trepidantia sibila Val. Fl., tortus rhombus Pr. v krogu tekoč (vrteč se); pren.: curvum sermone rotato enthymema Iuv.
b) obrniti (obračati), usmeriti (usmerjati), uperiti (uperjati): na vprašanje kam?: oculos ad moenia V., vestigia ad sonitum V.; na vprašanje od kod?: aurem ab obscenis sermonibus H.
c) obrniti (obračati), voditi, usmeriti (usmerjati), ravnati: ora equi frenis O.; pren.: naturam huc et illuc torquere ac flectere Ci., imbecillitatem animorum Ci., omnia ad commodum suae causae Ci., oratio ita flexibilis, ut sequatur, quocumque torqueas Ci., versare sententias et huc atque illuc torquere T.; pesn.: bella V. voditi.
d) zaviti (zavijati), izviniti, izpahniti (izpahovati), (s)pačiti, (s)kremžiti, nakremžiti (usta, obraz): talum Sen. ph., oculum Ci. obračati, ora torquebit amaror V., ora torquentur Ci., articulorum se ipsos torquentium sonus (pokanje) Sen. ph.; pren.: zvi(ja)ti, zaviti (zavijati), obrniti (obračati), sprevrniti (sprevračati): verbo ac litterā ius omne torqueri Ci., condiciones tortae Pl. zvite, nejasne; poseb. na natezalnici ude izpahniti (izpahovati), nategniti (natezati, nategovati), na natezalnico razpe(nja)ti: ita te nervo torquebo Pl., non posse sapientem beatum esse, cum eculeo torqueatur Ci., raptum e tribunali servilem in modum torsit Suet., ne vinctus tortusve quis civitatem adipisceretur Suet., illam non ira torquentium (natezalcev) pervicere T., servum in caput domini torquere Icti. = contra dominum Icti., etiam si sapiens uratur, torqueatur, secetur Ci.
e) metaf. α) natančno preisk(ov)ati, razisk(ov)ati, izprašati (izpraševati), vprašati (vpraševati), povprašati (povpraševati), poizvedeti (poizvedovati), zaslišati (zasliševati), (po)zanimati se o čem, glede česa: vita P. Sullae torqueatur Ci., Aeacus torquet umbras Iuv. sodniško zaslišuje, aliquem mero torquere H. pri vinu izpraševati. β) mučiti, trpinčiti, trapiti, vznemirjati, nadlegovati, težiti: libidines te torquent Ci., dolores torquent Ci., dies nocteque torqueor Ci., meritus (po pravici, kakor je zaslužil) torquetur ab auro O., stulti malorum memoriā torquentur Ci., exspectatione torqueor Ci., sollicitudine, poenitentiā, poenarum omnium exspectatione torquetur mens Q., sin animos suos in earum rerum, quae inveniri non poterant, inquisitione torquerent Lact., se torquet Pl. peha se, ubija se, torquerier (= torqueri) omni sollicitudine districtum H., torqueri amore H.; od tod s skladom glag. timendi: torqeor, ne bona senserit alter O. vznemirja me (misel) = bojim se, da … ; s quod: torqueor, quod discipulum optimae spei amisisti Plin. iun.; z ACI: necesse est torqueri tam iniqua praemia fortunam persolvere Sen. ph. — Od tod

1. adv. pt. pf. tortē zavito, zakrivljeno, upognjeno: Lucr.

2. subst. pt. pf.
a) tortum -ī, n mučilna vrv, vož, vožínec: artus torto distraham Pac. ap. Non.
b) torta -ae, f zvito pecivo, štruca, štručka, starejše kržič: torta panis Vulg.

Opomba: Sup. tudi torsum: Prisc.

triumphālis -e (triumphus) zmagoslaven, zmagodobiten, zmagovit, zmag(ov)alen, zmagonosen, triumfálen, triúmfski, triumfátorski: Fl. idr., corona L. venec triumfatorjev, currus Plin., ornamenta L., Suet. = subst. triumphālia -ium, n (T., Vell.) triumfalna znamenja, triumfatorjeva častna znamenja (to so bila: corona aurea, toga picta, tunica palmata, scipo eburneus itd.; cesarji so jih podeljevali tudi vojskovodjem, ki niso slavili triumfa), triumphalis senex O., L. starec, ki je triumfiral, triumphalis vir Vell. = subst. triumphālis -is, m (Q., Plin. iun., Suet.) mož, ki je slavil triumf, triumfator, porta Ci., Suet. triumfalna (triumfatorska) vrata (mestna vrata, skozi katera so triumfatorji prihajali v Rim); enalaga: provincia Ci. ki omogoča slavitev triumfa, ki daje povod za triumf (= premagana), triumphales imagines H. doprsnice mož, ki so slavili triumf (triumfirali).

vāllāris -e (vāllum) nasipen, okopen, braniški: corona L., Plin., Suet. (častni venec, podeljevan tistemu, ki se je prvi povzpel na okop (nasip, branik) sovražnega tabora).

virgineus 3 (virgō)

1. device ali deklice tičoč se, devico ali deklico zadevajoč, devici ali deklici pripadajoč, devičen, devičin, deviški, devičji, dekličin, dekliški: Lucr., Sen. tr. idr., favilla O. grmada device, ara O. ali focus Pr. (sc. Vestae), vittae V., voltūs V. ali vultūs O., facies, forma O., sagitta (sc. Dianae) H., pudor V., Tib., rubor V., urnae (sc. Danaidum) Pr., gymnasium Pr. spartskih devic, domus (sc. Vestalium) Mart., volucres (= Harpyiae) O., aurum Mart. zlati venec (ki so ga dobivali zmagovalci pri igrah deviške Minerve), bellum Val. Fl. amazonska, sacra Petr. darovane od devic.

2. occ. k Devičnemu vodovodu sodeč, Devičnemu vodovodu pripadajoč, devičnovodovoden (gl. Aqua (aqua) Virgo pod virgo): aqua, liquor O. — Soobl. virginius 3: It.

virgō -inis, f (etim. nepojasnjena beseda)

1. (še nedotaknjena) devica ali deklica, dekle: Q., Mart., Amm. idr., virgines rapere S., cum Sabinas honesto ortas loco virgines rapi iussit Ci., ea sacra per mulieres ac virgines confici solent Ci., mihi matronarum ac virginum veniebat in mentem Ci., virgo incorrupta Ci., adulta H., nubilis N., virgo Saturnia (= Vesta) O., dea virgo (= Diana) O.; samo virgo (= Astraea) V., virgo Tritonia (= Minerva) V., Phoebea (= Daphne, pesn. = lovorjev venec, ker je Apolon svojo ljubico Dafno spremenil v lovoriko) O., bellica (= Minerva) Sil., audiat … scelus atque notas virginum (= Danaidum) poenas H., Virginis aequor (= Hellespontus) O., virgo Vestalis Ci., post virginum (sc. Vestalium) absolutionem Ci., virgines Vestae L. = virgines sanctae H., virgo vestalis maxima ali samo virgo maxima Suet. = natu maxima virgo O. = virginum Vestalium vetustissima T. najstarejša vestalka, virgo regia O. kraljična; atrib. = deviška, neporočena, neomožena: filia virgo Kom., Q., virgo filia Ci. idr., ornamenta Minervae virginis in meretriciam domum transtulit Ci., cui filiam virginem collocaverat N., virgines reginae Cu. kraljične, virgines anus Aug. stare device, zarjavele device.

2. occ. mladenka, mlado dekle, mlada ženska (žena), deklica (tudi taka, ki ni ohranila čistosti): Sil., Cu., Iust. idr., virgo adultera (= Medea) O., audetque viris concurrere virgo (= Penthesilea) V., virgo infelix (= Pasiphaē) V., virginum matres iuvenumque H., virgines nuptae H.

3. metaf.
a) še čist mladenič, deviški mož (= ki se vzdržuje spolnega odnosa): Tert., Hier., Paul. Nol. idr., puer virgo Marc.
b) o živalih, ki se še niso parile, še neoplojena, še neoplemenjena, še ne breja: equarum virginum Plin., virginis leae Stat., porca virgo Mart., piscis virgo Plin. Val., virgines buculae Arn., virgines carnes Plin. meso živali, ki se še niso parile.
c) ozvezdje Devica: Hyg., splendenti corpore Virgo Ci. poet.
d) Aqua (aqua) Virgō, tudi samo Virgō Devični vodovod v Rimu, ki ga je dal zgraditi Mark Agripa, tako imenovan zato, ker je njegov studenec baje odkrila neka devica; ta vodovod je v rabi še dandanes (Fontana Trevi): Plin., Front. idr., nec vos campus habet, nec vos gelidissima Virgo O., novo anno auspicabar in Virginem desilire Sen. ph. novo leto sem začel (sem posvetil) s skokom v Devični vodovod.
e) o drugih neživih subj. = čist, nemešan, nepomešan, nepoškodovan, neokrnjen, nedotaknjen, cel, ne(upo)rabljen, prazen: terra Plin. še neobdelana, virgines rosae Ap. šele vzcvetele, senecta Tert. neporočena, brezzakonska, saliva Tert. slina na tešče, charta Marc. = še nerabljen papir, charta Mart. = še ne izdan (še ne bran) spis; porri virgines Marc.

Opomba: Virgŏ merijo: Stat., Iuv., Aus.