Franja

tūreus (thureus) 3 (tūs, thūs) kadilen, kadila (gen. sg.): dona V., grana O., solis est turea virga (grm) Sabaeis V., altaria Stat. žrtvenik, na katerem se sežiga kadilo, kadilni žrtvenik.

venēnō -āre -āvī -ātum (venēnum)

1. zastrupiti (zastrupljati): carnem Ci., spatium caeli Lucr.; pren.: non mea commoda quisquam odio venenat H. ne prizadene.

2. čimžati = barvati: iam tonsiles tapetes ebrii fuco, quos concha purpura imbuens venenavit Cn. Matius ap. Gell. — Od tod

1. adj. pt. pf. venēnātus 3
a) strupen, zastrupljen, starejše strupovit, otroven: Col., Lucr., Sen. ph., Porph., Serv. idr., dentes, anguis O., telum, vipera Ci., sagittae H., nihil est venenatius quam pastinaca Plin., vipera venenatissima Tert.; pren.: iocus O. strupena = skeleča, rezka, munera Antonius ap. Ci. nevarni, kvarni, punctu venenato Ap. z nevarnim …
b) čaroven, čaroben: virga O.

2. subst. pt. pf.
a) venēnāta -ōrum, n (sc. animalia) strupene živali: Plin.
b) venēnātum -ī, n (rdeče) barvano blago (oblačilo): Masurius Sabinus ap. Gell., Serv.

virgātor -ōris, m (virga) šibalec, šeškar: ubi saepe causam dixeris pendens advorsus octo artutos audacis viros, valentis virgatores Pl.

virgātus 3 (virga)

1. iz šib spleten, šibov, protov: calathisci Cat.

2. progast, črtast, prižast: sagula V., vestes Sil., fera Sen. tr., tigris Sen. tr. lisasti, virgato corpore tigris Sil.; occ. v progasto (črtasto) obleko oblečen (odet): nurus Val. Fl.

virgētum -ī, n (virga) šibje, šibovje, protje: disciplinam tenento sacerdotesque, vineta virgetaque et salutem populi auguranto Ci.

virgeus 3 (virga) iz šib (šibja) narejen (izdelan), šibov, iz dračja narejen (izdelan), iz protja narejen (izdelan), protov: scopae Ca., supellex, pabula V., flamma V. (zažganega) dračja, crates Col., anuli Plin.

virgi-dēmia (virgin-dēmia) -ae, f (šalj., analogno po vindēmia iz virga in dēmere tvorjena beseda) žetev šib (šibanja) = dobivanje po hrbtu, prejemanje udarcev po hrbtu: ut tibi ulmeam uberem esse speres virgidemiam et tibi eventuram hoc anno uberem messem mali Pl., numquid familiaris filius amat, nec spes est auxili argentaria, ideoque scapulae metuunt virgidemiam? Varr. ap. Non. (v nepristnem odlomku).

virgula -ae, f (demin. virga)

1. vejica: P. F., corona … , facta duabus virgulis oleaginis N.

2. šibica, paličica, palčka: virgulā stantem circumscripsit Ci., boni et mali causam tamquam virgulā attingere Ci., virgula vitrea Sen. ph.

3. virgula divina čarobna (čarodejna, čudodelna) paličica (palčka, šibica): si omnia, quae ad victum pertinent, quasi virgula divina, ut aiunt, suppeditarentur Ci.

4. occ.
a) kotomer, kotnik, oglomer: Veg.
b) virgula censoria (sicer imenovana obelus) črtica pri kaki besedi, s katero so označili njeno nepristnost: Q., Hier.
c) naglasno znamenje, znamenje naglasa, starejše naglasnica: acutus accentus notatur virgula a sinistra parte in dexteram ascendente M.

viscātus 3 (viscum) s ptičjim lepilom (lepom) namazan: virga O. limanica, lepljenica, virgae Varr., alae O.; pren.: manūs Luc. ap. Non. ki se jih rado kaj prime = „lepljivi prsti“, munera Plin. iun. s katerimi hoče kdo doseči kaj več = dana za vabo, beneficia Sen. ph. vabljive, zavajajoče.