Franja

re-crūdēscō -ere -crūduī (—) (re in crūdēscere) „zopet (znova) posta(ja)ti surov“, „zopet (znova) osuroveti“, „zopet (znova) okrvaveti“

1. (o ranah) zopet (znova) se (po)slabšati, zopet (znova) se predreti (predirati), zopet (znova) se odpreti (odpirati): quae consanuisse videbantur, recrudescunt Ci. ep.

2. metaf. zopet (znova) izbruhniti, zopet (znova) bukniti, zopet (znova) se živo (raz)vneti, zopet (znova) zagore(va)ti, ponoviti se: recrudescente Manlianā seditione L., paulisper recruduit pugna L., dolor Cu., amor Sen. ph., nefas Sen. tr., peccatum Hier., discordia Cypr.

sēmi-crūdus 3 (sēmi in crūdus)

1. napol (na pol) surov, polsurov: lupini, taleolae COL., exta SUET., caro FL., FRONT., AMM., carnes HIER.

2. le napol prebavivši: quid si cum bene mane semicrudus inlatam tibi dixero salutem, et tu me vicibus domi salutes? STAT.

sub-agrestis -e (sub in agrestis) nekoliko kmečki, nekoliko ali precej surov, precej grob, precej neotesan, precej neroden, precej okoren: Amm., consilium Ci., subagreste quiddam planeque subrusticum Ci.

sub-crūdus 3 (sub in crūdus) nekoliko (rahlo, blago) surov, napol kuhan: brassica Ca., ulcus Cels.

Domitius 3 Domicij(ev),

A. ime rimskega plebejskega rodu z glavnima rodbinama Ahenobarbov in Kalvinov. Najznamenitejši so:

I. A(h)ēnobarbī = Rdečebradci.

1. Cn. Domitius A(h)enobarbus Gnej Domicij Aenobarb; kot praetor urbanus l. 194 je Favnu posvetil tempelj in se zmagovito bojeval z Bojci: L.

2. njegov istoimenski sin je bil l. 167 med odposlanci, ki so z L. Emilijem Pavlom uredili Makedonijo, potem ko jo je kralj Perzej po porazu v bitki pri Pidni (l. 168) zapustil: Val. Max.

3. Cn. Dom. A(h)en. Allobrogicus Gnej Domicij Aenobarb Alobroški, sin prejšnjega, kot konzul l. 122 je premagal Alobroge in Arvernce ter na alobroškem ozemlju zgradil cesto, po njem imenovano via Domitia; l. 115 je kot cenzor iz senata izključil več ničvrednežev: Ci., Val. Max., Vell., Fl.

4. prejšnjega istoimenski sin je l. 104 kot tr. pl. sprožil zakon o svečeništvu (lex de sacerdotiis), ki je odpravil kooptacijo v svečeniških združbah in odrejal, da izpraznjena svečeniška mesta namešča ljudstvo iz 17 izžrebanih trib; konzul l. 96; kot cenzor l. 92 je izdal razglas proti novim govorniškim šolam: Ci., Val. Max., Vell., T., Suet., Gell.

5. L. Dom. A(h)en. Lucij Domicij Aenobarb, brat prejšnjega, l. 100 je izpodbijal tribuna Saturnina; konzul l. 94; kot Sulovega privrženca ga je na Marijevo povelje usmrtil pretor Damasip v Hostilijevi kuriji: Val. Max., Fl.

6. Cn. Dom. A(h)en., sin prejšnjega, Cinov zet, kot Marijevega privrženca ga je l. 82 Sula preklical; junaško padel v bitki pri Utiki, premagan od Pompeja: Val. Max.

7. L. Dom. A(h)en., sin pod 4. omenjenega Gneja Domicija Aenobarba, Ciceronov prijatelj, mož Porcije, sestre Katona mlajšega, oster Cezarjev nasprotnik; Cezar ga je dal ujeti, a ga je z vojno blagajno vred velikodušno izpustil. V bitki pri Farzalu je stal na desnem krilu nasproti Antoniju. Med begom po Cezarjevi zmagi so ga Antonijevi konjeniki ubili: Ci., C. Iz njegovega imena adj. Domitiānus 3 Domicijev: milites C.

8. njegov sin Cn. Dom. A(h)en. se je ob očetu bojeval pri Korfiniju in Farzalu zoper Cezarja, ki mu je po zmagi dovolil vrnitev v Italijo. Tu se je l. 44 zapletel v zaroto, spremljal Bruta in Kasija v Makedonijo, pozneje prestopil k Antoniju in zatem k Oktavijanu: Ci., Suet.

9. njegov sin L. Dom. A(h)en., konzul l. 16, mož starejše hčere triumvira Antonija; ob Avgustu je v Germaniji prodrl dlje od vseh prejšnjih rimskih vojskovodij; oblasten in surov mož, ki je z nečloveško okrutnostjo prirejal gladiatorske tekme: T., Suet.

10. njegov sin Cn. Dom. A(h)en., mož Germanikove hčere Agripine, Neronov oče, prokonzul na Siciliji: Vell., Q., Suet. — Med ženskami te rodbine sta poseb. znani:

1. Domitia Domicija, žena Krispa Pasiena, sestra pod 10. omenjenega L. Dom. Ahen., torej Neronova teta, ki jo je dal kot starko zastrupiti, da bi se polastil njenega premoženja: Q., T., Suet.

2. njena sestra Domitia Lepida Domicija Lepida, Mesalinina mati, usmrčena po Agripinini zaroti: T., Suet. —

II. Calvīnī = Plešci.

1. Cn. Domitius Calvinus Maximus Gnej Domicij Kalvin Maksim, konzul l. 283; s sokonzulom Dolabelo je popolnoma porazil združeno vojsko Senoncev, Bojcev in Etruščanov; pozneje diktator in prvi cenzor plebejske krvi: L., Plin., Eutr., Fl.

2. Cn. Dom. Calv., konzul l. 53, kot Cezarjev pristaš in legat je v bitki pri Farzalu poveljeval sredini vojske; pozneje se je kot namestnik v Aziji neuspešno bojeval zoper Mitridatovega sina Farnaka in bil premagan pri Nikopoli; triumfiral po zmagi nad upornimi Ceretanci v Hispaniji: Ci., Auct. b. Alx. — Kot adj. = Domicijev: via Domitia Ci. (gl. zgoraj pri I., 3.), familia Vell., gens Suet. — Temu rodu ne pripadajo:

1. Domitius Āfer Domicij Afer iz Nemavza v Narbonski Galiji, pretor l. 25 po Kr.; ker je l. 26 po Kr. obtožil Klavdijo Pulhro, Agripinino sorodnico, ga je cesar Kaligula preganjal, a pozneje spoznal za nedolžnega; konzul l. 39, umrl l. 59. Slovel kot izvrsten govornik: Q. (pri njem je ohranjenih nekaj odlomkov njegovih govorov in spisov), T.

2. L. Dom. Aurelianus, gl. Aurēliānus.

3. Cn. Dom. Corbulō Gnej Domicij Korbulon, Cezonijin brat in Kaligulov svak, izvrsten vojskovodja in govornik, izdal zapiske o svojih doživetjih v Aziji; l. 67 ga je Neron obsodil na samomor: Iuv., T.

4. Dom. Marsus Domicij Marz, imenitni pesnik avgustejskega obdobja, Vergilijev in Tibulov prijatelj; ohranjena je Vita Tibulli z dvema distihoma: O., Q., Mart. — B. Domitius -iī, m (domūs) Domicij, bog zaščitnik mladoporočencev na domu: Aug.

rumex -icis, m, f (iz *srumex iz nekega adj. *ru-mos kisel, grenek (grenak)); indoev. kor. *su̯er-, *su̯r̥- (od tod *sru-) kisel, grenek biti; prim. stvnem. sūr = nem. sauer = ang. sour, lit. sūras slan, sl. surov, lat. rūta = gr. ῥυτή rutica)

1. bot. kislica, starejše kisavec: Plin., indunt coriandrum, feniculum, alium atrum holus, apponunt rumicem, brassicam, betam, blitum Pl., lenti calido, eluella et rapulo, rumice Tit. fr., hic holus, hic late fundentes bracchia betae fecundusque rumex malvaeque inulaeque virebant V. (Moretum).

2. zažigalna puščica (strélica, strelíca), (puščica) zažigača: tum spara, tum rumices portantur, tragula porro Luc. fr., quae tum igitur suppetierant, haec sunt: hasta, pilum, phalarica, semiphalarica, soliferrea, gaesa, lancea, spari, rumices, trifaces, tragulae … Gell., rumex [genus teli simile spari Gallici, cuius] meminit Lucili[us … ] Fest.

solōx -ōcis (najbrž sor. s solidus in sollus) klobučevinast, klobučinast, gost, kosmat, sršast, raskav, grob: P. F., Serv., ego ab lana soloci ad purpuram data Tit. ap. Fest., tibi purpureum pallium erit sumendum, non pallium philosophorum soloci lana Fr., pascali pecore ac montano, hirto atque soloce Luc. ap. Fest. sršava, srša(s)ta; kot subst. klobučevinasta (sršasta) volnena obleka: Tert.; pren.: elaboratam filo soloci (grob, surov) accipe cantilenam Symm.