Franja

Osīris, gen. -is, -idis, -idos, acc. -im, -in abl. -ī, m (Ὄσιρις) Ozíris

1. soprog boginje Izide (= rodovitnosti Nila), zaščitnik Egipta. Njegov brat Tifon (= sončna vročina) ga je usmrtil in razkosal; Izida je zbirala kose njegovega trupla, da bi jih pokopala, njegov sin Hor(us) pa je usmrtil Tifona (mit o letu): H., O., T., Tib., Iuv., Lucan., Plin. idr.

2. vojščak, ki ga je umoril Timbraj: V.

Pēle͡us eī ali (po gr. deklinaciji) -eos, acc. -ea, voc. -eu, abl. (v prozi) -eō, m Peléj, kralj Mirmidoncev v tesalski Ftiji, kamor je pobegnil s svojim bratom Telamonom po umoru polbrata Foka, sin ajginskega kralja Ajaka, soprog Nereide Tetide, Ahilov oče: Ci., O., H., Cat., Mart., Val. Fl., Hyg. — Od tod adj. Pēlēius 3 (Πηληΐος) Peléjev, pesn. = Pelídov, Ahílov: facta Sil., virgo (= Briseis) Stat.; patron. Pēlīdēs -ae, m (Πηλεΐδης) Pelíd, Pelejev sin = Ahil: V., O., H.

Perse͡us -eī, m (Περσεύς) Perzêj

1. sin Zevsa in Danaje, Andromedin soprog, ki je ubil Meduzo; po smrti je bil postavljen med ozvezdja; gr. sklanjatev: gen. -eos, acc. -ea; lat. sklanjatev: gen. -eī, acc. -eum: Ci., O. Od tod adj. Persēus 3 ali Persēius 3 (Περσήϊος) Perzêjev: Persea secta Pr., Persea Tarsos Lucan., Perseum Argos Stat., Perseia castra sequi O. Prim. Persēis.

2. nezakonski sin Filipa III., zadnji makedonski kralj; premagal ga je rimski vojskovodja Emilij Pavel pri Pidni l. 168 (gr. sklanjatev: gen. -eos, dat. -eī, acc. -en, voc. -e͡u; lat. sklanjatev: nom. -eus, gen. -eī, dat. -eō, acc. -eum, abl. -eō): L., Iust. Prim. Persēis.

Pīcumnus -ī, m in Pīlumnus -ī, m Pikúmnus (Pikúmen) in Pilúmnus (Pilúmen), brata, rim. boga, varuha zakonskih otrok in novorojencev: Varr. ap. Aug., Varr. ap. Non., Varr. ap. Isid., Serv. — Pilumnus (Pilumen) kot Danajin soprog, Davnov oče, Turnov praoče: V.

Pīrithous -ī, m (Πειρίϑοος) Pejrítoos, Iksionov sin, kralj Lapitov, Hipodamejin soprog, Tezejev prijatelj. Po smrti svoje žene je hotel s Tezejem odpeljati Perzefono iz podzemlja, vendar je bil uklenjen in pridržan: H., O., Hyg.

Plūtō in Plūtōn -ōnis, m, acc. -ōna H. (Πλούτων) Plúton, bog in kralj podzemlja, soprog Prozerpine, Jupitrov in Neptunov brat: V., H. idr. — Adj. Plūtōnius 3 Plútonov = podzemeljski: domus H. = grob, coniux (= Proserpina) Prud.; subst. Plūtōnia -ōrum, n (sc. loca) Plútonsko (Plutónija), neki nezdrav kraj v Aziji, menda v Lidiji, kjer je bilo (kot omenja Strabon) Plutonovo svetišče: Ci.

potis -e (sor. s skr. páti-ḥ gospod, soprog, pátnī gospa; prim. gr. πόσις [iz *πότις] soprog, πότνια gosp(odaric)a, δεσ-πότης gospo(dar), vladar, δέσποινα [iz *δεσ-πο(τ)νια], lit. patìs, pàts soprog, got. faths gospod, brut-faths [=*Braut-herr = Bräutigam] ženin, lat. com-pos, im-pos, potestas, posse).

I. poz. zmožen, môčen, močán, mogočen, silen, oblasten: Divi potes Varr.; večinoma v povezavi z glag. esse ali tudi brez njega = biti sposoben, biti zmožen, (z)moči, premoči, mogoče biti komu kaj: potis sum hoc inter vos componere Pl., at non Euandrum potis est vis ulla tenere V., potis es reperire Lucr., sanguis potis est consistere Poeta ap. Ci., nec (naspr. corpus) potis est cerni Lucr., si potis est Ter., Prud. če je mogoče, če je moč, quid pastores potis sunt Varr., nec potis (sc. est) Ionios fluctus aequare sequendo V., quī potis est? Cat. kako je mogoče?; v vprašanju: potin = potisne: potin' es dicere? Ter., potin' est (= potest)? Pl., potin' (= potin' est), ut desinas? Ter. ali moreš nehati? ali lahko nehaš? = nehaj vendar?; neutr. pote z istim pomenom: Lucr., hoc facias sive id non pote sive pote (sc. est) Cat., quā pote quisque, in eā conterat arte diem Pr.; pote (pote') = potest; z inf.: Vitr., Pr., pa tudi = potest esse more biti, mogoče je: nihil pote supra Ter., hoc quidquam pote impurius? Ci., quantum pote Ci. ep. kolikor (= kakor hitro, takoj ko, brž ko) je mogoče; potis ali pote (sc. esse) = posse često pri Pl. — Iz potis (pote) in esse je nastal glag. possum (gl. possum; prim. tudi še pte in zvezo ut-pote). —

II. komp. potior -ius

1. prednost imajoč, ljubši, važnejši, boljši, vrlejši, odličnejši, izvrstnejši: abs.: heres L., sententia V., H., ut sit potior Ter. da bo imel prednost; tako tudi: qui potior nunc es Tib., Persae multitudine potiores Cu. močnejši; potiorem vitā rem habere C. ali publica commoda privatis potiora habere C. javnim (državnim) koristim dajati prednost pred zasebnimi, plus pollet potiorque est patre Poeta ap. Ci., cives potiores quam peregrini Ci., nihil mihi potius fuit, quam ut … Ci.; subst. n pl. važnejše (pomembnejše, izvrstnejše, boljše) stvari (reči), važnejše (pomembnejše, izvrstnejše, boljše): ea referremus, nisi maiora potioraque haberemus N., quasi potiora quaedam egisset Cu., naturae est potioribus deteriora submittere Sen. ph.

2. vrednejši: quibus tantum crederem, potiores habui L. (sklad po adj. dignus). — Od tod acc. sg. adv. potius bolj, raje, rajši, prej(e): quaestio facti potius est, non iuris Icti., Galliam potius esse Ariovisti quam populi Romani est C., hic potius vivus in reos quam occisus in proscriptos referretur Ci.; s finalnim stavkom: perpessus est omnia potius quam conscios indicaret Ci. kakor da bi bil … , audeo dicere hoc malo domitos ipsos potius cultores agrorum fore quam ut armati per secessionem coli prohibeant L.; quam potius V. = potius quam. Pogosto (v zvezi z vel, sive, seu, aut) kot popravek (correctio), pojasnilo prejšnjega izraza = bolje (rečeno), to je, oziroma: magnus (sc. homo) vel potius summus Ci., o clementiam populi Romani seu potius patientiam miram Ci., sceleratus civis aut domesticus potius hostis Ci.; pri nasprotjih (v zvezi z ne, atqui, sed): istius fide ne potius perfidiā decepti Ci., non laudatio, sed (marveč, temveč) inrisio Ci.; pri komp.: cum ei fuerit optabilius oblivisci posse potius … Ci.; pri glag. s komparativnim pomenom (malle, praestare, praeoptare; v teh primerih se potius ne sloveni): N., Uticae potius quam Romae esse maluisset Ci., mori potius quam servire praestaret Ci., ut puerum praeoptares perire potius quam … Ter. —

III. superl. potissimus 3 najizvrstnejši, najimenitnejši, najpomembnejši, najvažnejši, najpoglavitnejši, glavni, prvi: Plin. iun. idr., potissimos libertorum veneno interfecit T., potissimus tentare S. prvi je poskusil, quid potissimum sit Ci., primum ac potissimum omnium ratus L., potissimus nostrae ut sit domi Pl. da bi imel prednost pred vsemi. — Večinoma acc. sg. n. adv. potissimum najbolj, najraje, najrajši, (prav) posebej, (prav) posebno, (še) zlasti, predvsem, pred vsem (drugim), prav: Pl., Ter., Hirt., Iust. idr., ex his delecti Delphos deliberatum missi sunt qui consulerent Apollinem, quo potissimum duce uterentur N., aut quo potissumum infelix adcedam? S., forte quadam utili ad tempus, ut comitiis praeesset, potissimum M. Duillio sorte evenit L., qui potissimum ex magno numero conscenderent C. sed ego potissimum (najbolj) Thucydidi credo N., at enim cur a me potissimum (prav) hoc praesidium petiverunt? Ci., in eā potissumum (prav) urbe natus N.

Prōtesilāus -ī, m (Πρωτεσίλαος) Proteziláj, Laodamejin soprog, ki je kot prvi izmed Grkov padel pred Trojo: O., Hyg., Pr., Mel., Plin. — Od tod adj. Prōtesilāēus 3 (Πρωτεσιλάειος) Protezilájev: domus Cat.

Sāturnus -ī, m (ime etr. izvora; starejša izpeljava imena iz serere, satus preko *Sēturnus [prim. stlat. Saeturnus] v Sāturnus je zgolj ljudska etim.) Satúrn, latinski bog setve in saditve (ab satu est dictus Saturnus VARR.). Ta staroitalski bog, čigar soproga je bila Ops, boginja zemlje in rodovitnosti, in so ga pozneje poistovetili z grškim Kron(os)om (Κρόνος), je bil sin Urana in Gaje, najmlajši Titan, soprog Re(j)e (Rhea), oče Jupitra in najimenitnejših božanstev; potem ko ga je Jupiter pahnil s prestola, je bil kralj v Laciju. V času njegovega vladarstva je bila baje v Italiji zlata doba. Po ljudski etim. (Κρόνος – χρόνος) je tudi bog časa: VARR., CI., V., O., H. idr., Saturni sacra dies TIB. sobota; meton. Saturnus H. planet (premičnica) Saturn = Saturni stella CI., V. ali sidus Saturni PR.; metaf. = feničanski Baal, Moloh, bog sončne vročine in uničujočega ognja: CU. – Od tod adj.

1. Sāturnālis -e satúrnski, Satúrnov: festum MACR.; nav. in klas. le kot subst. Sāturnālia -iōrum (redko -ium, dat. -ibus) n Satúrnov praznik, Satúrnova svečanost, saturnálije, staroitalski praznik, ki so ga obhajali od 17. decembra po več dni, po ljudskem verovanju v spomin na srečno obdobje Saturnove vladavine v Laciju. Ob saturnalijah so se Rimljani medsebojno obdarjali in se zabavali na pojedinah in raznih javnih veselicah; gospodarji so gostili sužnje pri svoji mizi in jim sami stregli: CA., VARR., CI. EP., L., MACR., FEST. idr., io Saturnalia, rogo mensis December est? PETR. (gl. iō). Prvi dan tega praznovanja se je imenoval Saturnalia prima L., drugi Saturnalia secunda CI. EP., tretji Saturnalia tertia CI. EP.; metaf.: vestra Saturnalia MART. = feriae Matronales (ker so na ta praznik dobivale soproge in ljubice darila, gospodinje pa so gostile svoje sužnje (gl. mātrōnālis). Preg.: non semper Saturnalia erunt SEN. PH. niso vsak dan saturnalije = ni vsak dan praznik = v nesrečo se mora človek vdati. – Od tod adj. Sāturnālicius 3 saturnálijski: tributum MART. saturnalijsko darilo = na praznik saturnalij poslano darilo, tako tudi nuces, versus MART.

2. Sāturnius 3 Satúrnov, satúrnijski: stella CI. planet (premičnica) Saturn, sidera (= Capricornus) VAL. FL., regna V. = zlati vek, zlata doba, arva, tellus V. = Italija, terra O. = Lacij (ker je Saturn tam vladal), gens O. = Italci, mons Varri IUST. (staro ime Kapitol(ij)skega griča), falx O. (pridevek, s katerim so upodabljali Saturna), Saturnius pater V. saturnijski oče = Jupiter, Saturnius domitor maris V. = Neptun, Saturnia Iuno V. Saturnijka (= Saturnova hči) Junona, virgo O. = Vesta, hči (po drugih mati) Saturna, coniux SIL. = Re(j)a (Rhea), proles (= Picus) O. Saturnov sin, „Saturnovič“, templa LUCAN., aera PERS. bronasto posodje = borno posodje (v času Saturnove vladavine še niso poznali zlata in srebra), numerus Saturnius H. ali versus Saturnius FEST. staroitalsko (okorno) pesništvo, saturnijski verz ⏑—⏑—⏑—— || —⏑—⏑—— (npr. Dabúnt malúm Metélli Naévió poétae), stagna CL. severna morja. Subst.
a) Sāturnius -iī, m Satúrnijec = Saturnov sin = α) Jupiter: O. (Metamorphoses 8, 703), CL. β) Pluton: O. (Metamorph. 5, 420).
b) Sāturnia -ae, f Satúrnija α) Satúrnijka = Saturnova hči = Junona: V., O. β) Satúrnija βα) mesto v Etruriji: L. ββ) mesto na Kapitol(ij)skem griču, ki ga je baje ustanovil Saturn (Kapitol se je sprva imenoval mons Saturnius, gl. zgoraj): VARR., V., PLIN., MIN., FEST. γ) Italija: PLIN.
c) Sāturnigena -ae, m, gl. Sāturni-gena.

socius 3 (iz *soqu̯ios, sor. s sequī; prim. skr. sákhā tovariš, (so)drug, prijatelj, ἀοσσέω pomagam, ἀοσσητήρ pomočnik)

I. adj.

1. združen, zvezan, povezan, v zvezi s kom (čim) bivajoč, skupen; v klas. prozi redko: consilia pacis et togae socia Ci., nocte sociā Ci. pod okriljem (senco, krinko) noči; večinoma pesn. in poklas.: hic (sc. Augustus) socium summo cum Iove nomen habet O., hic socias tu quoque iunge moras O. obotavljaj se skupaj z njo tudi ti, carpere socias vias O. skupaj iti, skupaj ubrati (ubirati) pot(a), socium regnum, socia spes, socia lingua, socius sermo, socius honor, socia dapes, socii penates, anni, ignes O., sanguis O. sorodna kri, sociis quid noctibus, uxor, anxia pervigili ducis suspiria curā? Stat., socia fontis amoenitate Plin., socia potestate Amm.

2. occ. po sklenjeni zvezi oz. zavezništvu združen, z(a)vezan, povezan, zavezniški: socii reges Ci., socii Carthaginiensium populi L., socia urbs L., civitas Ci., L., civitas Ubiorum socia nobis T. naša zaveznica, socia agmina V., socia classis O., timuit socias anxia Roma manus O. vojne z zavezniki, socia arma V., Sil., sociae cohortes T. (gl. spodaj II. 2. a.). —

II. subst.

1.
a) socius -iī, m tovariš, drug, sodrug, družabnik, družník, (so)déležnik, soudeleženec
b) socia -ae, f tovarišica, družica, družabnica, družníca, (so)déležnica, soudeleženka: sine sociis nemo quidquam tale conatur Ci., socium sibi adiungere S., hos castris adhibe socios V., hunc cape consiliis socium V., amissa sociorum pars O., ad eum interficiendum socios conquirit N., vacca et capella et ovis socii fuere leoni Ph. so se pridružile levu; z objektnim gen.: socius conciliorum tuorum Pl., socium et consortem gloriosi laboris amiseram Ci., laborum, periculorum meorum socius Ci. ep., huius consilii ne socium quidem habeo Ci. ep., neminem habeo culpae socium Ci. ep., socius amentiae scelerisque Ci., belli Ci. ep., socius regni Ci. ali regni socii Lucan. sovladar(ji), socii sceleris, insidiarum S., periculi socium habere L., socii laborum atque discriminum Cu., socii sacrorum O., cum sociis operum H., qui nos socias sumpserunt sibi Pl., vitae socia virtus Ci., addit se sociam V., sociasque sorores impietatis habet O., sociae doloris casusque tui Ap.; o krvnem sorodstvu: socius generis O. ali sanguinis O. sorodnik po krvi = brat; o zakonu: lectus socius O. izvoljeni (so)drug, tori socius O. soprog, socia tori O. soproga, socia generisque torique O. sorodnica po krvi (= sestra) in soproga, tudi samo socia = soproga: singuli multas uxores habent, nulla pro socia obtinet S. nobena ne velja za pravo zakonsko družico; metaf.: ulmus cum socia vite O.

2. occ.
a) socius -iī, m zaveznik, združenec, zavezanec: cuius maiores huic populo socii semper fuerunt Ci., bellum sociorum Ci. zavezniška vojna, vojna z zavezniki, (sc. Helvetii) Boios … receptos ad se socios sibi adsciscunt C., exercitus praedator ex sociis S. vojska pleniteljica zavezniškega ozemlja, magis indignemini bonis ac fidelibus sociis tam indignas iniurias … fieri L., socii Atheniensium N., socii foederatique Cu.; v času republike so za Rimljane socii italski zavezniki zunaj Lacija; od tod: socii et Latini Ci., L., socii et nomen Latinum ali socii nomenque Latinum ali homines Latini nominis et socii Italici S., socii ac nominis Latini L.; toda: socii nominis Latini ali socii Latini nominis L. latinski (lacijski) zavezniki, ki so od nekdaj uživali posebej ugleden položaj med rimskimi zavezniki; ko pa so po zavezniški vojni (od l. 91 do 88) italska ljudstva dobila rimsko državljanstvo, je izraz socii pomenil zavezniška ljudstva zunaj Italije: socii et exterae nationes Ci., (sc. Pompeium) unum ab omnibus sociis et civibus ad id bellum imperatorem deposci Ci., ad expilandos socios diripiendasque provincias Ci.; tako tudi: XXVI socias (= sociorum = zunajitalskih zaveznikov) cohortes tramittit T.; socius et (atque) amicus ali socius amicusque populi Romani Ci., S. idr. „zaveznik in prijatelj rimskega ljudstva“, častni naslov, ki so ga Rimljani podeljevali tudi tujim vladarjem; metaf. socius združenec (o živalih): iugales socii Sil. (o konjih).
b) trgovski tovariš ((so)drug), družabnik, partner, kompanjon: Corn. idr., rei pecuniariae Ci., socium fallere, qui se in negotio coniunxit Ci., socium fraudare Ci., quare quidem socium tibi eum velles adiungere, nihil erat Ci., fundum emptum habere cum socio Ci.; kot jur. formula: pro socio „za trgovskega družabnika“ = „zoper sleparskega trgovskega družnika“, npr. iudicium pro socio Ci. sodna preiskava (pravda) o nezvestobi (nepoštenosti, sleparstvu, goljufanju, prevari) trgovskega družabnika, pro socio damnari ali condemnari Ci. zaradi nepoštenosti do trgovskega družabnika, zaradi prevare (goljufanja, sleparjenja) trgovskega družabnika (objektni gen.).
c) pl. sociī -ōrum, m (pūblicānī) (z)družba, združenje, zadruga, zveza rimskih glavnih ali državnih davčnih zakupnikov: socii Bithyniae Ci. ep., sociorum tabulae Ci., hoc ergo adulteratur minimum in officinis sociorum Plin.
d) sociī nāvāles, gl. nāvālis.
e) socius rokodelski pomočnik: socius opificis Macr.

Opomba: Gen. pl. tudi sociûm: Pl., L., V. idr.

Sȳchaeus -ī, m Sihêj, Didonin soprog, ki ga je umoril njen brat Pigmalion: O., abolere Sychaeum V. spomin na Siheja. Kot adj. Sychaeus 3 Sihêjev: fides cineri promissa Sychaeo V.

Talaus -ī, m (Ταλαός) Tálaos, Argonavt, sin Bionta in Perone, oče Adrasta, Erifile in Partenopeja: Talai gener O. Talao(so)v zet = Amfiaraj, Erifilin soprog. — Od tod
a) adj. Talaīonius 3 Tálaosov, Talajónijski, Tálaosovega rodu: Eriphyle O.
b) patron. Talaīonidēs -ae, m Talajoníd, Talaosov sin = Adrast: Stat.

Tēre͡us -eī in -eos, acc. -ea, voc. -e͡u, abl. -eō, m (Τηρεύς) Terêj, kralj Trakije, Proknin soprog, Itisov (Itijev, Itys) oče. Ker je posilil svakinjo Filomelo, je bil za kazen spremenjen v vodeba (smrdokavro): O., V., Stat., Mart., Hyg. — Od tod patron. Tēreïdēs -ae, m (Τηρεΐδης) Tereíd = Terejev sin (Itys): O.

Tīthōnus -ī, m (Τιϑωνός) Titón, Laomedontov sin, Priamov brat, soprog Eos (Avrore), Memnonov oče. Eos je pri Zevsu zanj izprosila nesmrtnost, pozabila pa mu je izprositi večno mladost, zato se je vedno bolj krčil in grbančil, dokler se ni spremenil v kobilico oz. črička: Ci., V., H., O.; apel. o nekem starcu: tremulus Tithonus Pl. — Od tod adj.

1. Tīthōnius 3 Titónov, titónijski: coniux Tithonia ali subst. Tīthōnia -ae, f (sc. dea) Titón(ij)ka = Eos (Avrora): O.

2. Tīthōnis -idis, f (Τιϑωνίς) Titónida, Titónka = Avrora: Stat.

Tlēpolemos -ī, m (Τληπόλεμος) Tlepólem, sin Herakla (Herkula), soprog Polikso (Polyxo), voditelj Rodošanov pred Trojo: O.

Vulcānus (starejše Volcānus) -ī, m (domnevno izpos. iz etr. ali katerega od sredozemskih, verjetno egejskih jezikov; prim. skr. ulkā́, ulkuṣī ognjeni pojav, meteor, gr. [kretsko] Ƒελχανός = Ζεύς)

1. Vulkán (Volkán), hromi bog ognja in kovaštva, poistoveten z grškim Hefajstom ( Ἥφαιστος), v mitologiji sin Jupitra in Junone, Venerin soprog, Amorjev rejnik, s Kiklopi nebeški orožar: Ci., C., L., O., H., Hyg.; insula Vulcani (Ἡφαίστου νῆσος) L. Vulkanov otok, sicilski obali najbližji in najjužnejši izmed Liparskih otokov (zdaj Vulcano ali Vulcanello). Ker je bilo tam zelo pogosto opaziti vulkansko aktivnost, so ga imeli za Vulkanovo bivališče in so ga zato tudi poimenovali po tem bogu: V., Pl. idr., insulae Vulcani L. Vulkanovi otoki = Liparski otoki.

2. meton. = ogenj, plamen: Volcanum in cornu conclusum geris Pl. (o kuhanju), Volcano studes Pl. (o kuharju), Vulcanum naribus efflant … tauri O., totis Volcanum spargere tectis V., furit … Volcanus V. — Od tod adj.

1. Vulcānius (Volcānius) 3
a) Vulkánov (Volkánov), Vulkánu (Volkánu) posvečen, vulkán(ij)ski (volkán(ij)ski): Vulcania munera, currūs O., Vulcania Lemnos O. (kot vulkanski otok) Vulkanu posvečen, insulae Volcaniae Plin. Volkanovi (= Liparski) otoki, Volcania arma Ci. kakršno izdeluje Vulkan.
b) vulkanski, ognjen, ognja (gen.): vis Luc. ap. Non., acies V., pestis Sil. = ogenj, amnis Cl. tok lave.

2. Vulcānālis (Volcānālis) -e Vulkánov (Volkánov): flamen Varr., Macr.; kot subst. Vulcānal (Volcānal) -ālis, abl. -ālī, n Vulkanál (Volkanál) = Vulkanovišče (Volkanovišče), Vulkanu posvečeni kraj (area) v Rimu nad komicijem (zboriščem): Plin., Aur., Fest.; pl. Vulcānālia -ium in -iōrum, n vulkanálije, Vulkanov praznik, obhajan 23. avgusta z igrami v Flaminijevem cirkusu: Varr., S. ap. Non., Col., Plin., Plin. iun., Serv. idr.