Franja

chromis -is, m (gr. χρόμις) „hrzavka“, morska riba, ki ima nekakšen hrzajoč glas: O., Plin. — Nom. propr. Chromis -is, acc. -im, pesn. -in, m (Χρόμις) Hromis,

1. govoreče ime Kentavra = Hrzač: O.

2. ime Satira = Meketač: V. Sicer tudi ime raznih oseb: Enejevega tovariša: V., Herkulovega sina: Stat., Finejevega tovariša: Stat.

chrȳsophrys, acc. -yn, m (gr.χρύσοφρυς) hrizofrij, morska riba z zlato liso nad očmi: O., Plin.

cinaedus -ī, m (gr.κίναιδος)

1.
a) nenaraven pohotnež, razuzdanec (= scortum masculum): Pl., Luc. ap. Non., Cat., Ph. idr.; kot adj. (s komp.) cinaedus -a -um α) nenaravno pohoten, brez sramu: cinaede Furi Cat., ut decuit cinaediorem Cat. β) razuzdan, nesramen: Iuv., cinaedā fronte Mart.
b) plesalec pohotnih plesov, baletnik: Pl.

2. kinajd, cined, neka morska riba: Plin.

cirris -idis, acc. pl. -idas, f (gr. κίῤῥις) kirida, rumenkasta morska riba: Plin. Val.

citharus -ī, m (gr. κίϑαρος) kitar, riba, najslabša vrsta plošč: Plin.

clupea -ae, f riba čepa: Plin.

collȳris -idis, f (gr. κολλυρίς)

1. kruhek: Eccl.

2. kolirida, ženski naglavni nakit: Tert.

3. kolirida, bot., tudi malva erratica: Ap. h.

4. riba trska: Plin. (tudi s soobl. collȳrus -ī, m).

coracīnus² 3 (gr. κορακῖνος) koracin (korakin), neka rečna riba, poseb. v Nilu: Plin., Mart. Kot nom. propr. Coracīnus -ī, m Koracin: Mart.

cornūtus 3 (cornū)

1. rogat: quadrupedes Varr. (o slonih; njihove okle so namreč neupravičeno imeli za rogove), aves O., aries Col., Vulg., luna Amm. rogljata. Kot subst.
a) cornūta -ae, f riba rogonos: Plin.
b) cornūta -ōrum, n rogata živina: Varr.
c) cornūtī -ōrum, m rogatci, poseb. biki: Acc. fr.

2. pren. syllogismus cornūtus = ceratina -ae, f: Hier.; tako tudi: interogatio cornūta Hier. varljivo vprašanje o rogovih. — Kot rim. priimek Cornūtus -ī, m Kornut, Rogati, Rogač, npr. L. Annaeus Corn. Lucij Anej Kornut, filozof in slovničar v času cesarja Nerona: Gell.

corrocō -ōnis, m „korokon“, neka riba: Aus.

corvus -ī, m (gl. cornīx)

1. vran, gavran, krokar: ovantes gutture corvi V., c. hians H., corve loquax O., corvi cantus Ci., miluo est quoddam bellum quasi naturale cum corvo Ci., niger tamquam corvus Petr.; ptica vedeževalka, posvečena Apolonu: c. oscen H., Phoebeïus O., Delius in corvo latuit O.; prilet vrana z desne strani je obetal srečo, z leve pa nesrečo: picus et cornix ab laeva, corvos (= corvus), parra ab dextera consuadent Pl.; preg.: non pasces in cruce corvos H. ne boš na križu vranov pasel = ne boš na vislicah hrana vranom, ne boš umrl na vislicah.

2. pren. (o stvareh, podobnih vranjemu kljunu)
a) neko bojno orodje, zidolom, maček, kopika: corvus demolitor Vitr., corvique et alia tuendis urbibus excogitata praeparabantur Cu.
b) „vranji kljun“, neki kljukast kirurški nož: Cels.
c) ozvezdje Vran: Vitr., Hyg.
č) „gavran“, neka morska riba, menda morska lastovica, krulec: Cels., Plin., Aus.
d) v dvoumju = vir spurcus, fellator (ker po stari ljudski bajki corvi ore coëunt): dat veniam corvis, vexat censura columbas (preg.) Iuv., Corve salutator, quare fellator haberis? in caput intravit mentula nulla tuum Mart. — Kot nom. propr. Corvus -ī, m Korv, Vran, rimski priimek, poseb.: M. Valerius Corvus Mark Valerij Korv, ki se je l. 349 bojeval pod Kamilom zoper Galce ter si ta priimek pridobil v boju z galskim velikanom, katerega je premagal s pomočjo vrana, konzul l. 348 in pozneje še večkrat konzul in diktator (zadnjič diktator l. 299), umrl l. 271 star sto let, pri vseh priljubljen in spoštovan: Ci., L.

cybium (cybion) -iī, n (gr. κύβιον)

1. riba tun: Varr., Mart.

2. met. jed iz (sesekljane in nasoljene) tunine: Plin., Mart.

delphīn -īnis, acc. -īna, acc. pl. -īnăs, m (gr. δελφίν, δελφίς)

1. riba pliskavka, pliskavica, delfin: V., Pr., Poeta ap. Pers., curvi delphines, pandi delphines O.

2. pren. ozvezdje Delfin (med Orlom in Pegazom): Hyg., Delphin clarum sidus O., continua Delphin nocte videndus erit O. — Soobl. delphīnus -ī, m

1. riba pliskavka, pliskavica, delfin: Acc. fr., Plin., Plin. iun., Iuv., Gell., an tu … delphinum ullam anteferre censes figuram suae? Ci., cum … viderunt … delphinos se in portum conicientes Ci., Dyardenes … etiam delphinos … alit Cu.

2. pren.
a) ozvezdje Delfin: Varr., Col., Aus.
b) delfin = delfinu podoben vzvod pri vodnih orglah: Vitr.
c) delfin = delfinu podobna posoda: delphinos quinis milibus sestertium in libras emptos C. Gracchus habuit Plin.

dentex -icis, m (dēns) morska riba zobatec: Col. — Soobl. dent(r)ix: Isid.

echenēis, -idis, f (gr. ἐχενηΐς) držiladja, neka morska riba: O., Plin., Lucan.

elephās, -antis, m f, (gr. ἐλέφας) in polatinjeno (poseb. v odvisnih sklonih) elephantus -ī, m

1. slon: Kom., L. idr., elephas albus H., elephantus gravida Pl., elephanto beluarum nulla prudentior Ci., elephantus ornatus N. oborožen, dum in elephantis auxilium putant S.; preg.: elephanti corio circumtentus Pl. = topoumen. — Soobl. elephāns -antis, m: Auct. b. Afr., Plin.

2. met.
a) slonova kost: in foribus pugnam ex auro solidoque elephanto faciam V., porta perfecta elephanto V.
b) = elephantiasis: Lucr. (VI, 1114).

3. pren. slon, neka morska riba: Plin.

ēmungō -ere -mūnxī -mūntum (ē, mungere, indoev. kor. meuk, meug sluz, mokra nesnaga; prim. lat. mūcor plesnoba, mūcus sluz, mūgil [riba] smrkavica, gr. μύσσω = lat. emungo, gr. μυκτήρ nozdrv, gr. μύξα sluz, nos)

1. usekniti (usekovati), med. usekniti (usekovati) se: emungere se Corn., Suet., eam sunt consecuti corporis siccitatem, ut neque spuerent neque emungerentur Varr. ap. Non., emungi cubitis (ob komolce) Corn., saepe emungeris Iuv., (homo) emunctae naris H., Ph. tenkega nosu = človek, ki hitro najde napake drugih.

2. pren.
a) tu ut oculos emungare ex capite per nasum tuos Pl. da se ti oči izbijejo iz glave.
b) „komu kaj iz nosa izvleči“ = ukaniti koga, prevarati koga, vzeti mu kaj: aliquem Pl., Luc. ap. Non., emungere aliquem argento Ter., miserum me auro esse emunctum Pl., Pythias, emuncto lucrata Simone talentum H.

Opomba: Sinkop. pf. act.: ēmūnxtī (= ēmūnxisti) Pl.

erythīnus -ī, m (gr. ἐρυϑῖνος) (morska riba) rdeča trilja: O., Plin.

esox -ocis, m (kelt.) esok, neka riba, najbrž ščuka: Plin., Prisc., Isid.

exōcoetus -ī, m (gr. ἐξώκοιτος) eksocet, riba, ki baje hodi na kopno spat: Plin.