Franja

alumnus 3

A. pass.

I. kot adj. vzgajan, vzrej(ev)an: alumnum numen O., Stat. —

II. kot subst. masc. alumnus -ī

1. rejenec, gojenec: quid voveat dulci nutricula maius alumno? H., comes carus datus ibat alumno V., hic me Caietam notae pietatis alumnus... igne cremavit O., iuveni Silenum reddit alumno O., al. legionum T. gojenec legij = v vojaškem taboru vzgojen, sutrinae tabernae alumnus T. = čevljarski vajenec; Nemees alumnus Stat. (o levu); pren. gojenec = učenec: quid ait Aristoteles reliquique Platonis alumni? Ci., alumnus disciplinae meae Ci. ep., ego igitur pacis, ut ita dicam, alumnus Ci., al. virtutis Sen. rh., artis aetheriae (vedeževalne umetnosti, vedeževalstva) Stat., al. Urbis T. gojenec rim. mesta; atrib.: alumnus grex Prud. množica učencev.

2. occ.
a) otrok, sin: Italia alumnum suum servitutis extremo... supplicio fixum videret Ci., nec Romula quondam ullo se tantum tellus iactabit alumno V., Peligni ruris alumnus O., Cretae alumnus (= Iuppiter) O., nunc Rudiae solo memorabile nomen alumno (= Ennio) Sil., Antenorei laris al. Mart., agrestis (= agri) alumnus Sen. tr., alumni fluminum Val. Fl. porečniki; nemorum alumnus Stat. sin gozdov = lovski prijatelj, lovec; pren.: non alumnus fortunae, sed partus Plin. ne posinovljen, ampak pristen otrok sreče.
b) v pl. (o živalih) mladiči, gnezdo (mladičev): abeas parvis aequus alumnis H., dulces alumni H.
c) (o trtnih mladikah) rozge: Col. Kot subst. fem. alumna -ae rejenka, gojenka: nostra haec alumna et tua profecto filia Pl., at vos si laesae contemptus tangit alumnae O., Agrippinam filiam et alumnam... praedicare Suet., noctis alumna (=Tisiphone) Sil., aquai dulcis alumnae Ci. poet. (o žabah), quercus al. vadi Stat., Sequanicae textricis alumna (= endromis) Mart.; pren.: bene constitutae civitatis quasi alumna quaedam eloquentia Ci., eloquentia alumna licentiae T., cliens et alumna Urbis Ostia (kot rim. naselbina) Fl., terra (Italia) omnium terrarum alumna eadem et parens Plin.

B. act.

I. kot adj. hraneč, hranilen: cygnus... alumna stagna petierat M. —

II. kot subst. fem. rednica, hranilka: Ceres, alumna terrarum ac nutrix mortalium M.

Amāsis -is, acc. -im, abl. -ī in -e, m (Ἄμασις) Amazis, egipč. kralj do l. 526, prijatelj Grkov, posebno tirana Polikrata: Lucan., Mel., Plin., T. (z abl. Amaside).

amīcitia -ae, f (amīcus)

1. prijateljstvo (naspr. inimicitia): est enim amicitia nihil aliud nisi omnium divinarum humanarumque rerum cum benevolentia et caritate consensio Ci., erat ei cum Chrysogono amicitia Ci. bil je Hrizogonu prijatelj, est inter aliquos amicitia Ci. prijatelji so si, am. magna Ci. ali intima N. prisrčno, iskreno, amicitiae nomine tectus amor O.; v pl. = prijateljske zveze: amicitias coniungere Ci., amicitiae immortales, mortales inimicitiae debent esse L., quaerere opes et amicitias H.

2. occ. prijateljstvo v političnih odnosih = (prijateljska) zveza, zavezništvo: quae est ista societas, quae amicitia, quod foedus? Ci., amicitia et (ac) foedus, amicitia societasque S., societas et amicitia Ci., S. ali societas amicitiaque Ci., S., L., amicitiae foedus L., firmissima est inter pares amicitia Cu., amicitiam facere C. ali coniungere Cu., in amicitia esse C., L., in amicitia manere C. ali cum fide permanere L., amicitiam Romanorum (populi Romani Ci.) sequi C. trdno se držati zavezništva z..., cum proximis civitatibus pacem et amicitiam confirmare C., amicitias parare S.

3. ujemanje med stvarmi = medsebojno organsko vplivanje (simpatija), sožitje, složnost, družnost, poseb. rastlin (naspr. odium): odia amicitiaeque rerum surdarum ac sensu carentium Plin., am. vitium (gen. pl. subst. vitis) Plin.

4. met. prijateljstvo = prijatelji: fatetur se non ab adflicta amicitia ad florentem devolare Ci., Catus senator, ex intima Libonis amicitia T.; v pl.: parcet amicitiis et dignitatibus Ci. prijateljem in dostojanstvenikom, increpuit amicitias muliebres T. ženske izmed prijateljev; zavezniki: hi, qui ad (Aeduorum) amicitiam se aggregaverant C.

Opomba: Arh. gen. sg. amīcitiāī: Lucr.

Anaxagorās -ae, acc. -am in -ān, m (Ἀνα-ξαγόρας) Anaksagora, sloveči filozof starejše jonske šole iz Klazomen okrog l.500, Periklejev in Evripidov prijatelj in učitelj: Varr., Ci. idr. Od tod adj. Anaxagorēus 3 (ἀναξαγόρειος) Anaksagorov, anaksagorski; subst. Anaxagorēa -ōrum, n Anaksagorova (učna) pravila: Plin.

anīcētus 3 (gr. ἀνίκητος) nepremagljiv: anisum Plin. — Kot nom. propr. Anīcētus -ī, m Anicet, Neronov osvobojenec in njegov pomagač pri zločinstvih: T., Suet. — Soobl. Anīcātus -ī, m Anikat, Atikov prijatelj ali osvobojenec: Ci. ep.

Anius -iī, m (Ἄνιος) Anij, Apolonov svečenik in kralj na Delu, Anhizov in Enejev gostoljubni prijatelj: V., O., Aur.

ānser -eris, m, redko (in še takrat dvomljivo) f gos, Junoni posvečena ptica: clangore anserum... excitus L., anseribus cibaria publice locantur in Capitolio Ci., candidi (anseres) ibi (in Germania)... gantae vocantur Plin. — Kot nom. propr. Anser -eris, m Anzer, slab, drzen in pohujšljiv pesnik, prijatelj triumvira Antonija, ki mu je podaril vaško posestvo, imenovano Falernum: O.; v šalj. besedni igri: de Falerno Anseres depelluntur Ci.

Antilochus -ī, m (Ἀντίλοχος) Antiloh, Nestorjev sin, Ahilov prijatelj, padel je pred Trojo: H., O., Pr., Hyg.

Antipater -trī, m (Ἀντίπατρος, od tod pozna lat. obl. Antipatrus -trī) Antipater,

1. zaupnik FilipaII. in Aleksandra Vel. in za njunega vladanja državni upravnik; po Aleksandrovi smrti najprej namestnik, potem kralj v Makedoniji; Kasandrov oče, umrl l. 319: Ci., Iust.

2. njegov vnuk, Lizimahov zet: Iust.

3. ime več gr. filozofov:
a) Ant. Cyrenaicus Antipater iz Kirene, Aristipov učenec: Ci.
b) Antipater iz Tarza, stoik, Panetijev učitelj: Varr., Ci.
c) Antipater iz Tira, stoik, prijatelj Katona Utičana: Ci.

4. Rimljan L. Caelius Ant. Lucij Celij Antipater, sodobnik Grakhov, letopisec, vir Liviju (gl. Caelius): Ci., Val. Max., Fest.

5. Antipater Sidonec, gr. epigramatik okrog l. 90: Ci., Plin., Q.

6. umetnik bronastih reliefov: Plin.

Antorēs -īs, acc. -ēn, m Antor, Herkulov prijatelj: V.

Aquīlius (Aquīllius) 3 Akvilij(ev), rim. patricijsko in plebejsko rodbinsko ime,

1. M'. Aquilius Manij Akvilij, konz. l.129, končal je vojno z Aristonikom: Vell., Fl., Iust.

2. M'. Aquilius Manij Akvilij, sin prejšnjega, bil je Marijev legat l.103, l.101 pa je kot konz. zatrl upor sužnjev na Siciliji, ki ga je vodil Atenion (Athenio); l.88 je bil premagan v mitridatski vojni in po izdajstvu izročen kralju Mitridatu, ki ga je dal privezati na osla, zasmehovati in mu naposled v grlo vliti raztopljenega zlata: Ci., Vell., Fl.

3. C. Aquilius Gallus Gaj Akvilij Galus, Ciceronov prijatelj, govornik, pravnik; l.66 je bil skupaj s Ciceronom pretor: Ci., Plin.

4. Aquilius Regulus Akvilij Regul, polbrat govornika Vipstana Mesale, malopriden ovaduh (delator) cesarske dobe: T.

5. Aquilius Niger Akvilij Niger, rimski zgodovinopisec: Suet.; tudi kot žensko ime: Aquīlia Akvilija: Ci. ep. Adj. Akvilijev: lex (= Gaja Akvilija Galusa) Ci., G.; Od tod adj. Aquīliānus 3 Akvilijev (= Gaja Akvilija Galusa): Icti., definitio Ci.; subst. Aquīliānī -ōrum, m akvilijevci: Varr.

Arātus -ī, m (Ἄρατος) Arat,

1. Sikijonec, Klinijev sin, ki je svoje rodno mesto (Sicyōn, Σικύων) rešil Nikoklejevega tiranstva, po l.245 je bil vojskovodja ahajske zveze, l.213 pa po zaroti Filipa III. zastrupljen: Ci.

2. Arat iz Solov (Soli) v Kilikiji, Teokritov prijatelj, ki je okrog l.270 pri Antigonu Gonatu prepesnil delo slovečega knidskega zvezdoslovca Evdoksa (Φαινόμενα καὶ Διοσημεῖα) v poučno pesem v šestercu, ki sta jo polatinila Ciceron in Cezar Germanik: Ci., O. Od tod adj. Arātēus in Arātīus 3 (Ἀράτειος) Aratov, aratski: carmen Ci., Lact., carmina Ci.; abs.: nostra quaedam Aratea Ci. moj prevod Arata.

Archȳtās -ae, m (Ἄρχύτας) Arhita iz Tarenta (ok. l.400—350), Platonov sodobnik in prijatelj, odličen filozof (pitagorejec), matematik, državnik in vojskovodja; umrl baje v brodolomu pri Matinu: Varr., Ci., H. idr. — Soobl. Archȳta -ae, m: Lact.

Argus -ī, m (Ἄργος) Arg,

1. stooki velikan, ki je stražil v kravo spremenjeno Io, dokler ga ni Merkur na Jupitrov ukaz uspaval in usmrtil; njegovih sto oči je Junona namestila v pavov rep: Ci., V., O. idr.—Soobl. Argō: Hier.

2. graditelj ladje Argo: Hyg., Val. Fl.

3. Jupitrov in Niobin sin: Hyg.

4. Evandrov gostinski prijatelj: V.

Ariobarzānēs -is, acc. -em in-ēn, m (Ἀριοβαρζάνης) Ariobarzan, srednjeazijsko moško ime,

1. okoli l.380 Farnabazov podsatrap v Frigiji, ki se je pozneje uprl svojemu kralju Artakserksu II. in obdržal svoje kapadokijsko-pontsko kraljestvo do smrti (l.336): N.

2. satrap v Perzidi in poveljnik Darija Kodomana; premagal in pregnal ga je Aleksander Vel.: Cu.

3. ime več kapadoških in armenskih kraljev:
a) Ar. I. Φιλορωμαῖος (Rimljanoljub), l.92 od rim. senata postavljen za kralja Kapadokije, vojskoval se je z Mitridatom: Ci., L. epit., Iust.
b) njegov sin Ar. II. Philopator (Filopator, Očetoljub), kapadoški kralj, ki je imel mnogo težav z nemiri in upori svojih podanikov, umrl l.51, najbrž zahrbtno umorjen: Ci., S. fr.
c) njegov sin Ar. III., od rim. senata je bil postavljen za kralja Kapadokije, Ciceronov prijatelj l.51, ko je bil ta pretor v Kilikiji, Pompejev pristaš, l.45 na Kasijev ukaz usmrčen: Ci. ep., C.
č) armenski kralj ob Kristusovem rojstvu: T.

Aristius 3 Aristij(ev), rim. rodovno ime,

1. M. Aristius Mark Aristij, vojaški tribun pod Cezarjem: C.

2. Aristius Fuscus Aristij Fusk, rim. dramatik, učen retor in slovničar, Horacijev prijatelj: H.

Aristus -ī, m (Ἄριστος) Arist, akademski filozof v Atenah, Ciceronov prijatelj, Brutov učitelj: Ci.

Ārruntius 3 (Ārrūns) Aruncij(ev), ime rim. rodu,

1. L. Arruntius Lucij Aruncij, govornik, zgodovinopisec, pomemben in značajen državnik, konz. l. 6 po Kr.; potem ko si je pri Tiberiju nakopal zavist in bil preganjan od Sejana in Makrona, si je l.37 po Kr. sam prerezal žile: Vell., Sen. rh., Sen. ph., Plin., T.; apel.: Arruntii T. ljudje (možje), kakršen je bil Aruncij.

2. sloviti zdravnik v času ces. Klavdija: Plin.; apel.: Arruntii Plin. možje, kakršen je bil Aruncij.

3. L. Arruntius Stella Lucij Aruncij Stela, nav. samo Stella, rim. pesnik v Domicijanovem času, Marcijalov in Stacijev prijatelj, konz. najbrž l.101 po Kr.: Mart., Stat., Sid.

4. Arruntius Celsus Aruncij Celz, nav. samo Celsus, rim. slovničar v času Antonina Pija: Prisc.

Asinius 3 Azinij(ev), ime rim. plebejskega rodu,

1. C. Asinius Pōlliō Gaj Azinij Polion, tudi samo Pōlliō ali Pōliō (-ōnis), Marucinec, roj. l.76, izvrsten državnik, govornik, zgodovinopisec, slovničar in kritik, ustanovitelj prve knjižnice v Rimu. Kot Cezarjev, pozneje pa Oktavijanov pristaš in zaupnik je deloval v obeh vojnah. Bil je konz. l.40, l.39 je triumfiral nad dalmatinskimi Partinci, pozneje pa se je posvečal le še znanostim; umrl je l.4 po Kr.: Ci. ep., V., H., T. idr.; pl. Asiniī Sen. ph. možje, kakršen je bil Azinij.

2. C. Asinius Gallus Gaj Azinij Gal(us), sin prejšnjega, prijatelj znanosti, napisal je spis „ Comparatio patris et Ciceronis“ ter baje zlagal tudi epigrame. Zaradi njegove prostodušnosti ga je Tiberij sovražil, l.30 ga je obsodil na smrt, ne pa tudi usmrtil. L.33 po Kr. je v ječi umrl od gladu: Sen. rh., T., Suet., Plin. iun., Gell., Asinius uterque (oče in sin) Q.

assideō (adsideō) -ēre -sēdī -sessum (ad in sedēre)

1. poleg sedeti, pri (ob) kom ali čem sedeti; abs.: intellegens dicendi existimator non adsidens et attente audiens Ci.; s praep.: fabri ferarii, qui apud carbones adsident Pl.; z dat.: Sthenius est, is qui nobis adsidet, Thermitanus Ci., inquietis adsidens praecordiis H., adsidebat ei altera ex neptibus Cu.; pren.: parcus... nimiumque severus assidet insano H. sedi (je) precej blizu... = je precej podoben.

2. occ.
a) sedeti pri kom kot obiskovalec, tolažnik, pomočnik, svetovalec: α) tolažeč sedeti pri kom, (v nesreči, stiski) kot tolažnik (tolažnica) ali pomočnik (pomočnica) ob strani stati komu, tolažiti koga: morte propositā cum lacrimans in carcere mater noctes diesque adsideret Ci., adsidet una soror Pr., ut agere non potueris, assidere noluisti Q. β) pri bolniku ob postelji sedeti, streči mu, (o)kopati ga; abs.: si... alius casus lecto te affixit, habes, qui adsideat H., adsidentes curantesque eadem vi morbi repleti L., consensu nobilium adulescentium, qui ibi adsidebant L., adsidente amantissima uxore T.; z dat.: ads. aegro collegae L., ass. aegrae O., aegro Sen. ph., aegrotantibus Sen. rh., ads. morienti Cu., ass. Iuniae Virgini Plin. iun., ads. valetudini (v bolezni) T.; pesn.: adsidens inplumibus pullis avis H. goječa... mladiče; redkeje z acc.: ass. parentem aegrotum, pedes Ap. γ) (pred sodiščem) komu v pomoč biti, pomoči (pomagati) kot svetujoč prijatelj: qui (principes civitatum)... huius repentino periculo commoti huic adsident Ci., cum (Cn. Pompeius)... P. Lentulo consuli... frequens adsideret Ci.; kot sodni prisednik prisedati, prisostvovati; abs.: Suet., Icti., rarus in tribunali Caesaris Piso et, si quando adsideret, atrox T.; z dat.: iudiciis adsidebat in cornu tribunalis T., ass. legibus Icti. δ) pren.: assidet inde Iovi (Maiestas) O. prisostvuje, mu je tovarišica, huic (philosophiae) ass. Sen. ph. vdati se, ass. gubernaculis Plin. iun. sedeti ob državnem krmilu, totā vitā litteris ass. Plin. iun. z vedami se ukvarjati.
b) pred kakim krajem bivati, muditi se, ustanjen biti, šotoriti, taboriti; abs.: sed adsidendo diutius artiorem annonam... faciebant L., ne inrisus... isdem castris (abl., v istem taboru) adsideret T.; s praep.: adsederint prope moenia Romana L.; z dat.: ads. intactis muris L., sepultae urbis ruinis T., populis ferocissimis T. pri... narodih, na ozemlju narodov; redkeje z acc.: moenia urbis adsidens T.; pren. α) obsesti (obsedati), obleči (oblegati); z dat.: Gracchus adsidens... Casilino L., moenibus adsidet hostis Ps.-V. (Cir.); v pass.: ne segniter adsideri uni urbi videretur Cu.; z acc.: Val. Fl., Gell., muros adsidet hostis V., adsidendo castellum T.; v pass.: Amisumque adsideri sine proeliis audiebat S. ap. Prisc., assessos Capuae muros Sil. β) pred čim na straži biti (stati), pri (ob) čem stražiti: ads. theatro, ludis T.