Franja

crystallinus (cristallinus) 3 (iz gr. κρυστάλλινος) iz kristalnega stekla (izdelan), kristalast, kristalen: calix, pila, simpuvia, species Plin., poculum Sen. ph., pocula Aur., Eutr.; kot subst. crystallinum -ī, n kristalna posoda, kristalna čaša: Sen. ph.; pogosteje v pl.: Sen. ph., Plin., Mart., Iuv.

culullus, po drugih culillus, -ī, m (prim. gr. κύλιξ, κύλη posoda, čaša) darilna posoda: Acr.; od tod čaša z ročico, (velik) kozarec, dukelj, vrček: aureis mercator exsiccet culullis vina H., reges dicuntur multis urgere culullis … , quem perspexisse laborant, an sit amicitiā dignus H.

dēfrū̆tārius 3 (defrū̆tum) h kuhanemu moštu spadajoč, mošten: cella, vas Col.; subst. dēfrū̆tārium -iī, n posoda za mošt: Col.

diōta -ae, f (gr. διώτη) dvoročna vinska posoda, ročka: H.

fabātārium -iī, n (fabātus) posoda za bobovo kašo: Lamp.

fictilis -e (fingere)

1. lončen, ilovnat, glinast: Vitr., Col., Suet., Iust., vasa Ci. ep., N., figurae Ci., fictilia antefixa deorum L. glinasti kipi bogov (na pročelju svetišč), pocula Tib., imago Pr., simulacra Plin.; šalj.: litteratae fictiles epistulae Pl. na glino pisana pisma = vinske steklenice (lagvice) z napisnimi listki (etiketami); subst. fictile -is, n (sc. vas) glinena, lončena posoda: Val. Max., Sen. ph., Fl., omnia (ponuntur) fictilibus O. soli omnium Vinio fictilibus ministrari iussit T. ukazal (dal) mu je prinašati jedi v lončenih posodah; novum fictile Plin., gulosum fictile Iuv., fictilibus dimicare Iust. s prstenim orodjem.

2. izmišljen: f. species narrationis Prisc.

figulīnus (skrč. figlīnus) 3 (figulus) lončarjev, lončarski: Vitr., Cael. creta Varr., Plin.; subst.

1. fig(u)līna -ae, f
a) (sc. ars.) lončarstvo: Vitr., Plin., Lact.
b) (sc. officina) lončarska delavnica, lončarnica: Plin.
c) (sc. fodīna) nahajališče gline, glinišče: figlinas exercere Varr.

2. figlīnum -ī, n (sc. vas) lončena posoda, prsténa posoda: Plin.

fūtilis in futtilis -e (morda sor. s cōn-fūtāre, po drugih pa s fundere; torej futilis = ki se lahko izlije)

1. ki prepušča, ki ne obdrži: tam futiles (canes) Ph. ki lahko izgubljajo blato; subst. fūtile -is, n (sc. vas) posoda za vodo, zalivalka, zalivača, v rabi pri Cererinem in Vestinem bogoslužju: Don. (prim.: vasa futilia a fundendo vocata P. F.).

2. metaf. nezanesljiv, krhek, puhel, prazen, ničev, zastonj(ski).
a) o stvareh in abstr.: nucro glacies ceu futilis ictu dissiluit V. f. alacritas, laetitia, sententia Ci., opes S. fr., causa Plin., tempus f. et caducum Plin. iun. pretekajoč in minljiv, ictus, votum Sil., sensūs Gell. prazni pojmi, pojmi brez jedra.
b) o osebah: servus Ter., haruspices … futiles esse dicamus Ci., consiliis non futilis auctor T., f. competitores Gell.; v pl. subst.: saeviter suspectionem ferre falsam futtilum (= futtilium) est Enn. ap. Non., quis non odit … vanos, leves, futtiles? Ci. vetrnjakov. — Adv.

1. fūtiliter (futtiliter) nepridoma, zaman, zastonj: Ap. (?), Non.

2. fūtile (futtile) = fūtiliter: Pl. quod fretum est futile, amici, nos feramus fortiter Enn. ap. Non.

fūtis -is, acc. -im, f (fundere; prim. fūtileis -n., gl. fūtilis) posoda za vodo, zalivalka, zalivača: Varr.

galeola -ae, f (demin. galea) čeladica; metaf. čeladasto vglobljena posoda: VARR. AP. NON.

gastrum -ī, n (izpos. iz gr. ἡ γάστρα) trebušnata posoda: PETR., MARC.

gemellar -āris, n posoda za olje: COL.

hapalūria -um, n (gr. ἁπαλός mehek) posoda za mehko kuhana jajca: Aus.

lābellum² -ī, n (demin. lābrum)

1. medeničica, kad(í)ca, bánjica: Ca., Afr. fr., Col.

2. majhna posoda ali kotanja na grobu, namenjena za pitne darove: Ci. (De leg. 2, 26, 66).

lagoena (napačno lagēna) in lagōna (pri starih zeljemerskih piscih in na napisih v vulg. lat. pisano tudi lagūna, laguēna, laguīna) -ae, f (gr. ὁ λάγυνος, od tod tudi lat. lagōnos -ī, m: Dig. in izpos. v sl. lagvica steklenička lagev, lagva velika steklenica) trebušasta posoda z ročajem in ozkim vratom, iz stekla ali gline, včasih tudi opletena z vrbovicami (vrbovimi šibami) in na notranji strani osmoljena, steklenica (za vino in druge tekočine), ročka, vrč, buteljka, butelja: Ca., Q. Ci. in Ci. ep. (z obl. lagona), Iust., lagoenae inanes, lagoenas furtim exsiccare Ci., nihilum nocere lagoenis H., signo laeso non insanire lagoenae H., intrito cibo plena lagoena Ph., lagoenae collum Ph., Plin., bene picata l. Col., lagoenas frangere Petr., nulla catenatis pila est praecincta lagonis Mart. nobena steklenica ne visi s stebra na verigi (kot krčmarski izvesek), l. fictilis Iust.; occ. v pl. steklenice kot mejno znamenje (v obl. lagūna, laguēna, laguīna): zemljemerski pisci.

lanx, lancis, f („upogib“; prim. dor. λακάνη = at. λεκάνη, λέκος skleda)

1. ploska posoda, plosko torilo, poseb. darilna skleda, darilna posoda, darilno torilo: Pl., Aus., altilium lanx Luc. fr., in lancibus et canistris olusculis nos soles pascere Ci. ep., lancibus reddimus exta V., cumulantque oneratis lancibus aras V., inter lances mensasque nitentes H., l. rotunda H., Amm., caelata O., cava Mart., quadrata Dig., furtum per lancem liciumque concipere Gell. zaradi tatvine formalno opraviti (opravljati) hišno preiskavo (pri sodni hišni preiskavi si je namreč preiskovalec držal darilno torilo k očem); prim.: quaestiones furtorum cum lance et licio Gell., lance et licio dicebatur apud antiquos, quia, qui furtum ibat quaerere in domo aliena, licio cinctus intrabat lancemque ante oculos tenebat propter matrum familiae aut virginum praesentium P. F.; prim. līcium 6.

2. tehnično torilo, tehnična skleda (posoda): virtutis autem amplitudinem quasi in altera librae lance ponere. Terram … ea lanx et maria deprimet Ci., Iuppiter ipse duas aequato examine lances sustinet V., Vespasianus dicitur etiam vidisse quondam per quietem stateram … examine aequo cum in altera lance Claudius et Nero starent, in altera ipse et filii Suet.; pogosto pren.: Ambr., Aug., Arn., Cod. I., vitam aequā lance pensitare Plin., iustum geminā suspendăre lance ancipitis librae Pers., aequā lance servari Dig. na enak način.

3. (= gr. δίσκος) disk, okrogla ali obla (ovalna) plošča iz železa, kamna ali lesa: Amm.

lasanum -ī, n (gr. λάσανον) posteljna (nočna) posoda, „straniščna školjka“, po drugih pa (pri H.) kuhinjska posoda: pueri, lasanum portantes oenophorumque H., ab hoc ferculo Trimalchio ad lasanum surrexit Petr., omnia foras parata sunt: aqua, lasani (nam. lasana) et cetera minutalia Petr.

lebēs -ētis, acc. pl. -ētas in -ētēs, m (gr. λέβης) medenica, kotel: Vulg., Isid., stipatque carinis ingens argentum Dodonaeosque lebetas V., tertia dona facit geminos ex aere lebetas V., curvi lebetes O. trebušne, viginti fulvos … ex aere lebetas O.; tudi posoda za pepel, pepelnjak: lebetes ad suscipiendos cineres Vulg.

lenticula -ae, f (demin. lēns, lentis)

1. lečica: Cels., Pall., Veg., Aug.

2. metaf.
a) lečasta podoba kake stvari: figura oblonga maxime probatur, deinde quae vocatur lenticula (z inačico lentecula) Plin.
b) lečasta posoda: Ambr., Isid., vasa fictilia, a similitudine quas lenticulas vocant Cels., l. olei Vulg. lečasta oljenka = lečast vrč za olje.
c) lečica = pega (na licu): lenticulam tollunt galbanum et nitrum Cels., in nare prima veluti lenticula Plin.

lībātōrium -iī, n (lībāre) posoda (žrtvenica, darilnica) za pitne darove: Vulg.