Franja

gemmeus 3 (gemma)

1. iz draguljev, z dragulji okrašen: trulla CI., supellex SEN. PH.: ephippia VARR. FR., iuga O.

2. metaf. dragulju podoben
a) po podobi draguljast: rotunditas PLIN.
b) po lesku, krasoti in spreminjanju barv, barv(ov)ito blesteč se, biserast, bisernat: pavo MART., rumor MART. sijajen sloves, prata, Euripus PLIN. IUN.

glarāns -antis (morda sor. z lat. grāmiae krmeželj ali z gr. γλάμων krmežljav) očesnemu maslu podoben, krmežljav: oculorum epiphorae PLIN. VAL.

hēpaticus (ēpaticus) 3 (gr. ἡπατικός)

1. jetrn: morbus Isid.; subst. pl. hēpaticī -ōrum, m na jetrih bolni ljudje: Plin.

2. jetrom podoben, jetrast: aloë Pall.

hircuōsus 3 (hircus) kozlu podoben, kozlovski: deus Ap. (o Panu).

hordeārius 3 (hordeum)

1. ječmenji, po ječmenu imenovan: pruna ali pira Plin. ob ječmenovi žetvi dozorele, gladiatores, qui hordearii vocabantur Plin. „ječmenojedci“ (ker so zaradi svoje nesposobnosti dobivali ječmenovo, tj. slabšo hrano), aes h. gl. aes (ob koncu).

2. ječmenu podoben = nadut: rhetor Suet.

hyacinthizōn -ontis, acc. pl. -ontas (gr. ὑακινϑίζων) hiacintu (po barvi) nekoliko podoben: berylli Plin.

ïaspideus 3 (ïaspis) jaspisu (jašmi) podoben, jašmast: gemma Plin. (po drugih iaspidis).

in-dissimilis -e ne nepodoben, prav (zelo) podoben: Varr., Hier.

isocinnamos -on (gr. ἰσοκίνναμος) izokinamon = cimetu (sladki skorjici) podoben, vzdevek dišečega grma kasije (Casia daphnoides Linn.): Plin.

iunceus 3 (iuncus)

1. iz bičja (ločja), bičnat, poln ločja, ločnat: vincula O., sporta Col., cratis Plin.; šalj.: nam mihi intus potione iunceā onerabo gulam Pl. z bičnato vrvjo si bom zadrgnil vrat.

2. bičju (ločju) podoben, bičnat, iz ločja, ločnat: caulis Plin., pectora Prud., tam etsi bona est natura, reddunt curaturā iunceam Ter.

lānātus 3 (lāna)

1. volnat: capras lanatas quibusdam factas (esse) L. da so pri nekaterih ljudeh koze dobile volno (kot čudežno znamenje), ovis Col. ali pellis Col., Dig. še volnata, še neostrižena, lanata animalium Plin. ali lanata animalia Iuv.; subst. lānātae -ārum, f volnate živali = ovce: Iuv.

2. z volno podložen, prešit, ovit: soleae Mart.; preg.: dii pedes lanatos habent Petr. bogovi imajo z volno ovite noge = se pridejo maščevat neslišno, kaznujejo neopaženi (prim. lāneus).

3. metaf. (po barvi in mehkobi) volni podoben, volnast
a) (o sadju, drevesih, rastlinah): māla, vitis Plin., folia lanatiore canitie Plin.
b) (o živalih): luporum (izmed ščuk) laudatissimi, qui appellantur lanati a candore mollitiaque carnis Plin. — Lānātus -ī, m Lanát, priimek Menenijevega rodu: L., Aur.

lingulātus 3 (lingula) jezikast, jeziku podoben, v obliki jezika: tubuli Vitr., calcei Isid.

mātrēscō -ere (māter) (= gr. μητράζω) posta(ja)ti podoben materi: Pac. ap. Non.

mellōsus 3 (mel) medén, medast, spominjajoč na med, podoben medu: dulcedo Cael.

mortuōsus 3 (mortuus)

1. mrliču podoben, mrliški: vultus Cael.

2. usmrtljiv, smrten: Cael.

mūriceus 3 (mūrex) podoben škrlatniku, bodičast, koničast, hrapav: lacunae Aus.

nardinus 3 (gr. νάρδινος)

1. nardov = iz narde narejen (pripravljen): unguentum Plin., oleum Plin. Val.; subst. nardinum -ī, n
a) (sc. vinum) z nardovo dišavo začinjeno vino, nardovo vino: nardini amphora Plin.
b) (sc. oleum) nardovo olje: Plin. Val.

2. nardast, nardi podoben: pira Plin. po nardi dišeče.

nītēllinus (nītēlīnus) 3 (nītēl(l)a) podleskast, podlesku podoben, podleskove barve (gen.): apud nos quoque multi totidem generibus nomina inponunt, viminalem (sc. salicem) vocant eandemque purpuream, alteram nitelinam a colore, quae sit tenuior, tertiam Gallicam, quae tenuissima Plin.

nucālis -e (nux) orehom podoben, orehast: palmulae nucales Cael.

ōcimum -ī, n (gr. ὤκιμον) bot. bazilika, bosíljek, starejše požilka (Ocimum basilicum Linn.): Varr., Cat., Col. poet., Plin., Cels., Arn., Isid. — Od tod adj. ōcimoīdes -is (gr. ὠκιμοειδές) baziliki podoben, bazilikast: carduum silvaticum alii ocimoides vocant Ap. h.