Franja

Zadetki iskanja

  • Petrocoriī -ōrum, m Petrokórijci, galsko pleme v Akvitaniji (v današnji pokrajini Perigord, severovzhodno od Bordeauxa): C. Pri Plin.: Petricorī.
  • Rutupiae -ārum, f Rutúpije, mesto in pristanišče Kavernov v Britaniji (po mnenju strokovnjakov današnji Richborough). — Od tod adj. Rutupīnus 3 rutúpijski, rutupínski: ager Aus., litora Lucan., fundus Iuv.
  • Sallūviī (Sālūviī) -ōrum in -ûm, m Salúvijci, ligur(ij)sko pleme v južni Galiji (v današnji Provansi (Provence)): L., FL., PLIN. (pri katerem najdemo v nekaterih izdajah na dveh mestih Sallui Salúvci).
  • Santonēs -um, m (C.) in Santonī -ōrum, m (C., MEL., PLIN., T., AUS.) Sánton(c)i, pleme v Akvitanski Galiji ob morju (v današnji pokrajini Saintonge); sg. Santō -ōnis: PROB. ali Santonus -ī: LUCAN., AUS. Sántonec; meton. pl. Santonī sántonsko (glavno) mesto (= Mediolanum, zdaj Saintes): AUS. – Od tod Santonicus 3 sántonski: MARC., P. VEG. idr., ceanus TIB., Santonica herba COL., absinthium PLIN., virga, bardocucullus MART., cucullus IUV., aestus, salum, campi, tellus, urbs, Mediolanum AUS.
  • Saturae palūs Sátursko jezero, neznano močvirno jezero v Laciju, menda del Pomptinskih močvirij (po mnenju nekaterih današnji Lago di Paola): V., SIL.
  • Sūsa -ōrum, n (τὰ Σοῦσα) Súze (Súza)

    1. glavno mesto perzijske pokrajine Suzijane (današnji Huzistan), od Kira naprej zimska prestolnica perzijskih kraljev: Pr., Cu., Plin.; heterocl. acc. sg. Sūsam: Ap.

    2. meton. = pokrajina Suzijána: (sc. regio Uxiorum) finitima Susis est Cu. — Od tod
    a) subst. Sūsiānē -ēs, f (Σουσιανή) perzijska pokrajina Suzijána (današnji Huzistan): Plin.; od tod zopet subst. Sūsiānī -ōrum, m (Σουσιανοί) Suziján(c)i, preb. pokrajine Suzijana: Cu., Plin.
    b) adj. α) Sūsiānus 3 súški, suzijánski: regio Cu. β) Sūsis -idis, f (Σουσίς) súška, suzijánska, meton. pérzijska: Cu., Sid.
  • tyrannus -ī (gen. pl. -īum Pac. fr.), m (gr. τύραννος)

    1. samovladar, samodržec, sprva brez negativnega stranskega pomena: Miltiades perpetuam obtinuerat dominationem tyrannusque fuerat appellatus, sed iustus N.; pesn. metaf. vladar, glavar, gospod, gospodar, knez: H., Lucan., Sen. tr. idr., Nomadum tyranni V., dextram tetigisse tyranni (= Aeneae) V., duc ad vestri ora tyranni Val. Fl., qui ferat Aeaei sociis responsa tyranni Val. Fl., amnes tecta tyranni intravere sui (= Neptuni) O., tyrannus Phrygius (= Laomedon) O.; o spartskem kralju Nabisu (Nabis): L.

    2. occ. tirán, samosilnež, samosilnik, samodržec, trinog, despot, nasilnik, starejše okrótnik, stráhonja; današnji negativni pomen je beseda dobila predvsem zaradi tiranske oblasti Dionizija mlajšega: H., Sen. tr., Val. Max. idr., tulis (sc. Sicilia) multos et crudelis tyrannos Ci., tyrannus libidinosus crudelisque Ci., tyrannus saevissimus et violentissimus in suos L., crudelissimus omnium tyrannorum Phalaris Ci., animus noster modo rex est, modo tyrannus Sen. ph.; pl. tyranni tiráni tudi = samodržec z vso svojo rodovino in svojimi privrženci: ut tyrannos Thessaliae expellerent N.
  • Uxellodūnum -ī, n Ukselodún(um), mesto Kadurkov v Akvitaniji (menda današnji Capdenac): Hirt.
  • Vasconēs -um, m Váskoni, pleme v Tarakonski Hispaniji ob Pirenejih (njihovo potomci so današnji Baski): T., Plin., Iuv.; atrib. váskonski = (pesn.) pirenéjski: Vascone saltu Paul. Nol. Od tod
    a) subst. Vasconia -ae, f Vaskónija, dežela Vaskonov: Paul. Nol.
    b) Vasconicus 3 váskonski: Paul. Nol.
Število zadetkov: 49