Franja

dēpilō -āre -āvī -ātum lase vzeti komu, ogoliti (oskubsti) ga: Tert.; večinoma v pt. pf. dēpilātus 3: Sen. ph., Mart.; pren. dēpilātus oskuben = oropan, ogoljufan, prevaran: Luc. ap. Non.

Opomba: Star. inf. fut. depeilassere: Luc. fr.

diatonicus 3 (gr. διατονικός) neprenehoma doneč, brez medglasja (intervala) v glasbi: modulatio M. diatonična ali naravna zvočna zvrst; kot subst. diatonicon -ī, n (arhit.) z lomljenim kamenjem polnjeno zidovje: Plin.

discernō -ere -crēvī -crētum

1. (od)ločiti: Plin., Plin. iun., Amm., qui (longurii) eas (equas) discernant Varr., improbi muro discernantur a nobis Ci., mons, qui fines eorum discerneret S., discrimina talia, quibus ordines (stanovi) discernerentur L., vexilla praeferri, ut id saltem discerneret cohortes T.; pesn.: limes … litem ut discerneret arvis (abl.) V. da bi mejne spore odvračal od … ; pogosto pt. pf. discrētus 3: Gabinius ager ab reliquo discretus Varr., d. tellus Lucr. razdeljena, sedes discretae piorum H. stran odmaknjena, duae urbes magno inter se maris terrarumque spatio discretae L., septem discretus in ostia Nilus O., ubi discretas insula rumpit aquas O., terrae ingenti spatio … discretae Cu., colunt discreti ac diversi T., separati epulis, discreti cubilibus T.; adv. discrētē ločeno: Prisc., Eccl.; occ.
a) odlikovati, olepšati, okrasiti: Agrippina discreta velo T., (Dido) tenui telas discreverat auro V. je bila izvezla.
b) se discernere oddaljiti se, umakniti se: e medio se conspectu d. Amm., manibus repens et pedibus longius sese discrevit Amm.

2. pren. razločiti (razločevati): nec d. suos C. ne spoznati, alba et atra discernere non poterat Ci., d. diem noctemque caelo V., fas atque nefas H., ubi discerni stultus auditor et credulus ab religioso et sapienti iudice possit Ci.; z odvisnim vprašanjem: Lact., animus discernit, quid sit eiusdem generis, quid alterius Ci., d., utra pars iustiorem habeat causam C., pecuniae an famae minus parceret, haud facile discerneres S., nec discernatur, iussu iniussu imperatoris pugnent L.

disēmus 3 (gr. δίσημος) metr. dvokračinski, sestoječ iz dveh kračin: M.

duellicus 3, st.lat. = bellicus 3: Pl., Lucr.

ēbriulātus 3 (ēbrius) = ēbriolus 3: Lab. ap. Non.

ēlectreus 3 (ēlectrum) jantaren, iz jantarja: Lamp. Varianta: ēlectrus 3.

ēlectrus 3 (ēlectrum) = ēlectreus 3.

emphyteuticus 3 (gr. ἐμφυτευτικός) in emphyteuticārius 3 k dednemu zakupu spadajoč: Icti.; subst. emphyteuticārius -iī, m dedni zakupnik: Icti.

enarmonius (enharmonius) 3 (gr. ἐναρμόνιος) glasbeno en(h)armonijski: Macr., M.

encausticus 3 (gr. ἐγκαυστικός)

1. act. ki se tiče vžiganja; subst. encaustica -ae, f (sc. ars) umetnost slikanja z obarvanim raztaljenim čebeljim voskom, enkavstika: Plin.

2. pass. vžgan: pictura encaustica Plin. enkavstična slika (na kateri so barve vmešane v raztaljen čebelji vosek).

encaustus (encautus) 3 (gr. ἔγκαυστος)

1. vžgan, enkavstičen (prim. encausticus): Mart., encausto ali encausta pingere Plin. enkavstično slikati.

2. encaustum ali encautum -ī, n (gr. τὸ ἔγκαυστον) škrlatno rdečilo, s katerim so se podpisovali poznejši cesarji: Aug., Cod. Th., Cod. I.

entaticus 3 (gr. ἐντατικός)

1. napenjajoč, krepčilen: emplastron Fulg.

2. subst. entaticus -ī, m bot. = satyrion: Ap. h.

entheus 3 (gr. ἔνϑεος)

1. pass. od boga navdušen, prenapeto navdušen: Sen. tr., Mart., Stat.

2. act. navdušujoč: mater (= Cybele) Mart.

Ēōs, pesn. Ĕōs, le v nom., f (gr. ἠώς, ἕως)

1. Zora, jutranja zarja (lat. Aurōra): Sen. tr., tres ubi Luciferos veniens praemiserit Eos O., proxima victricem cum Romam inspexerit Eos O.

2. met. jutro(vo), vzhod: Lucan. — Od tod adj. Ēōus, pesn. Ĕōus 3 (gr. ἠῷος, ἑῷος)

1. jutranji, zoren: Eoae Atlantides V.

2. jutranji = vzhoden, na vzhodu (bivajoč, vzhajajoč, stoječ, ležeč): Val. Fl., Col., Amm., acies V., Eoae domus Arabum V., domus Aurorae Pr., fluctus, partes H., unda Cat., mare Tib., Plin., Arabes Tib., Indi, caelum O., sidus Prud. danica. Subst. Ēōus -ī, m

1. Eoj, ime sončnega konja: O.

2. jutrovec: Pr., Gallus et Hesperiis et Gallus notus Eois O.

3. danica: primo Eoo V. ob vzhajanju danice, o prvem svitu, cum … terras … inrorat Eous V.

epicrocus 3 (gr. ἐπίκροκος)

1. tenkoniten; subst. epicrocum -ī, n (gr. ἐπίκροκον) tenka (žafranasta) ženska obleka: Naev. ap. Varr., Varr. ap. Non., P. F.

2. šalj. pren. redek (o juhi): Pl.

Epidauros -ī, f (Ἐπίδαυρος) Epidaver,

1. mesto v Argolidi ob Saronskem zalivu z znanim Asklepijevim svetiščem: Ci., L., Mel., Plin.; znamenito tudi po konjereji: domitrix Epidaurus equorum V.

2. mesto v Dalmaciji (zdaj Dubrovnik): Auct. b. Alx. — Soobl. Epidaurum -ī, n: Plin.

3. Epidauros Limēra Lačni Epidaver (po drugih Epidaver z dobrimi pristanišči), trdnjava v Lakoniji: Plin. — Od tod adj. (k 1.) Epidaurius 3 epidavrijski: litora, tellus O., deus Pr., serpens H., tudi Epidauricus 3: Mel.; subst. Epidaurius -iī, m Epidavrijec, t.j. Asklepij: O.; pl. Epidauriī -ōrum, m Epidavrijci: Mel., isti tudi Epidauritānī -ōrum, m: Hier., epidavrijski preb.

Euboea -ae, f (ἡ εὔβοια νῆσος, otok z izobiljem govedi) Evboja, otok v Egejskem morju (zdaj Euboia): N., L., O., T., Fl. idr. Od tod adj.

1. Euboïcus 3 (Εὐβοϊκός)
a) evbojski: sinus L., Pr., cautes (= rt Kafarej) V., Euboicae Cumarum orae V. (Kume so evbojska naselbina), Cumani ab Chalcide Euboica trahunt L., Euboicae civitates L., gentes Cu., Euboicae undae O., Val. Fl., scopulus Amm.
b) Evboji nasproti ležeč (stoječ): Euboicum litus Pr. ali Aulis Euboica O., Euboica Anthedon O.; od tod tudi: Euboicus cultor aquarum (= morski bog Glavk iz Antedona) O.
c) pesn. = kumski (ker so Kume evbojska naselbina): Euboica urbs O. kumsko mesto, Kume, recessus Lucan.; met.: carmen O. rek kumske Sibile.

2. Euboeus 3 evbojski: plebes Eub. Stat.

3. Euboïs -idis, f (Εὐβοΐς) evbojska = kumska: tellus Eub. Stat., kumska okolica.

faecinius 3: Col., Plin. in faecinus 3: Col. (faex) drožitvoren. Od tod faecinia (etr. ime Faecenius, Fecinius) vītis, vrsta trte.

farciō -īre, farsī, fartum ali farctum (sor. z gr. φράσσω [iz φράγ-j-ω], φράγ-νυ-μι tiščati eno k drugemu, tlačiti, φράγμα ograja, φραγμός zagraditev, zagrajen prostor; prim. lat. fartim gosto natlačeno, frequens natlačen = poln, številen, pogosten)

1. (na)mašiti, nagačiti, (na)tlačiti, (na)polniti: Col., Sen. ph., Plin. iun., Mart., Plin., in ea lectica pulvinus erat rosā fartus Ci.; pitati, debeliti (živali): Ca., iecore opimo farta et satiata adfatim Ci. poet., Varr.

2. metaf. natlačiti, napolniti, preobložiti: (Croesus) vectigalibus fartus Vitr. je imel obilo dohodkov, fartum totum theatrum Ap. Od tod subst. pt. pf. fartum (farctum) -ī, n. polnilo, nadev, notranjščina: farctum fici Col. sredica, intestina et fartum eorum Plin.; šalj.: amant … vestis fartum Pl. notranjščino (vsebino) obleke = telo. Pt. pf. farsus 3: Petr., Hyg. in farcitus: Cass.