Franja

lepidus 3, adv. -ē (lepōs) beseda predvsem pogovornega jezika =

1. čeden, ličen, brhek, brdek, dičen, lep, zal, (pre)ljubek, mil, všečen: forma, nugator, facinus, cantio, dies, locus Pl., fui ego bellus, lepidus Pl., puella, pater Ter., non invenies alterum lepidiorem ad omnes res Pl., placet, pater lepidissime Ter., o capitulum lepidissimum Ter. o preljubki mož, mihi omnia lepide prospereque eveniunt Pl., ubi lepide voles esse tibi, mihi dicito Pl. če si hočeš privoščiti, nimis lepide fabulare; eo potuerit lepidius pol fieri Pl. tem lepše se da to narediti, quam lepide lexeis (po drugih lexis) compostae! ut tesserulae omnes arte pavimento Luc. ap. Cic.; adv. v odgovorih ali kot vzklik = da, kajpada, dobro, lepo, krasno, izvrstno, rad: lepide: licet Pl., euge, euge, lepide Pl., facete, laute, lepide Ter., lepidissime Pl. prekrasno; lepidus v slabem pomenu = nališpan, oblizan, pomehkužen, mehkopolten: hi pueri tam lepidi ac delicati Ci.

2. metaf. uglajen, pristojen, šegav, dovtipen, duhovit: Pl., Ter., quae lepida ac concinna sunt, cito satietate afficiunt aurium sensum Corn., l. versus Cat., l. dictum H., in quo lepide soceri mei persona lusit is … Lucilius Ci. — Kot nom. propr. Lepidus -ī, m Lépid, priimek veje Emilijevega rodu. Poseb. znani so

1. M. Aemilius Lepidus Mark Emilij Lepid, l. 201 poslanec k egiptovskemu kralju Ptolemaju V. Epifanu in potem k makedonskemu kralju Filipu III.; kot pretor je l. 191 upravljal Sicilijo in se l. 190 odlikoval v vojni zoper sirskega kralja Antioha. Kot konz. se je l. 187 v Liguriji pogumno vojskoval z Liguri, zgradil Emilijsko cesto (via Aemilia) in pripeljal naseljence v Matino in Parmo. L. 175 je bil drugič konz., potem šestkrat princeps senatus. Umrl je l. 152, slavljen kot velik domoljub: L.

2. M. Aemilius Lepidus Mark Emilij Lepid, ošaben in gospodovalen mož, po Pompejevi zaslugi konz. l. 78., hud nasprotnik Sule, čigar odloke je hotel po njegovi smrti ovreči, kar je povzročilo državljanske nemire (tumultūs). Da bi se ga senat znebil, ga je poslal za poveljnika v Transalpinsko Galijo, vendar je ostal v Etruriji in od tod odrinil z vojsko proti Rimu, da bi izsilil konzulat. Toda Pompej, s katerim se je bil že prej sprl, in Kvint Kátul sta ga premagala tik pred mestom. Ko sta se mu ponesrečila še dva poizkusa (v Etruriji in na Sardiniji), je l. 77 na Sardiniji umrl za neko boleznijo: Ci., Val. Max., Fl.

3. M. Aemilus Lepidus Mark Emilij Lepid, sin prejšnjega, Cezarjev privrženec in stanovski kolega ob njegovem tretjem konzulatu, po njegovi smrti triumvir z Oktavijanom in Antonijem, kasneje namestnik v Afriki; umrl l. 13 v Circejih: Ci., Suet., Fl.

4. M. Aemilius Lepidus Porcīna Mark Emilij Lepid Porcina, konz. l. 137, izvrsten govornik, se je uspešno upiral dejanjem tribuna Gaja Kasija, a se je nesrečno bojeval z Vakceji v Hispaniji: Ci., Vell., Val. Max., Fl. — Od tod adj. Lepidānus 3 Lépidov, lépidski (nanašajoč se na Lepida 2.): bellum S. fr. (Histor.); enako tudi Lepidiānus 3: tumultus Macr.

Lepontiī -ōrum, m Lepóntijci, kelt. planinsko pleme v Cisalpinski Galiji ob Renovih izvirih (v dolini, zdaj imenovani Val Leventina): C., Plin. Od tod subst. Leponticus -ī, m Lepóntijec: occĭdis et tristi, pugnax Lepontice fato Sil.

lepra -ae, f (gr. λέπρα) gobavost, lepra, garje, srab: Iuvenc., Vulg.; v pl.: Plin.

Lepreum (Lepreon, Leprium, Leprion) -ī, n ali Lepreos (Lepreus) -ī, f (τὸ Λέπρεον, ὁ Λέπρεος) Léprej (Léprij), primorsko mesto v Elidi: Ci. ep., Plin.

Leptinēs -is, m (Λεπτίνης) Leptín,

1. atenski državnik; njegovemu nasvetu, naj se omejijo oprostitve od državnih davkov, se je l. 356 uprl Demosten v enem svojih najznamenitejših govorov: Ci.

2. matematik na dvoru sirskega kralja Selevka: Val. Max.

Leptis -is, acc. -im in -in, abl. -ī, f (Λέπτις) Léptis,

1. ime dveh afriških obmorskih mest, feničanskih naselbin:
a) Leptis māgna (Māgna) Léptis Mágna (Velika Leptis), zdaj Libida v Tripolisu med obema Sirtama: S., Mel., Plin., Paul. (Dig.), Cod. I. (z abl. Lepte).
b) Leptis Minor (minor) Léptis Mínor (Mala Leptis) med Hadrumetom in Tapsom, zdaj Lem(p)ta v Tuniziji: Ci., S., L., Auct. b. Afr., Mel. — Od tod adj. Lepticus 3 léptiški: ostrea Plin. Leptīnus 3 léptiški (= maloleptiški, Male Leptis): T. Leptimāgnēnsis -e velikoléptiški (= Velike Leptis): Cypr., civitas Cod. I.; subst. Leptitānī -ōrum, m Leptitáni, Léptijci, preb. mesta Leptis: C., S. idr.

2. mesto v Hispaniji (morda Laepa, mesto Turdetanov v Betski Hispaniji): Auct. b. Alx. (?).

Lērīna -ae, f Lerína, otok v Sredozemskem morju ob obali Narbonske Galije (zdaj Isola di S. Onorato): Plin. — Soobl. Līrīnus -ī, f: Sid. poet.

Lerna -ae, f ali Lernē -ēs, f (Λέρνη) Lêrna, jezero, reka in mesto blizu Argov v Argolidi, kjer je Herkul ubil mnogoglavo vodno kačo (hidro) in velikanskega raka, ki ji je prišel na pomoč: Hyg., Mel., haec dextra Lernam... pacavit? Ci. poet., belua Lernae V. lern(aj)ska kača, Lernae pulsa tridente palus Pr., anguifera Lerna, fecunda veneno Lerna Stat., tu Lernan (gr. acc.) et Argos solus habe! Stat. Od tod adj. Lernaeus 3 (Λερναῖος)
a) lérnski, lernájski: pestis Lucr., anguis V., hydra Pr., echidna O., serpens Amm., cancer Col., venenum O. strup lern(aj)ske kače, sagittae Lucan.
b) pesn. = argívski, grški: coloni, alumni, reges Stat.

Lesbos (Lesbus) -ī, acc. -on in -um, f (Λέσβος) Lézbos, otok v Egejskem morju ob jonskem obrežju, pozneje po svojem glavnem mestu imenovan Mytilēnē (od tod zdaj Metelino, tudi Midilly), sloveč po izvrstnem (metimn(aj)skem) vinu [gl. Mēthymna], rojstni kraj Ariona, Pitaka, Teofrasta, Alkaja in Sapfo: Varr., Ci. ep., V., H., O., T. idr. Od tod adj.

1. Lesbius 3 (Λέσβιος) lézboški: civis (= Alcaeus) H., plectrum H. alkajska (lirična) mera, alkajska (lirična) stopica, pes H. lirska pesem, Lesbia vates (= Sapphō) O., Lesbium vinum Pl., Plin., tudi (subst.) samo Lesbium -iī, n. H. lezboško vino, lezbovec (izvrstno lezboško vino, ki baje ni upijanjalo).

2. Lesbiacus 3 lézboški: libri, qui Lesbiaci vocantur Ci. tri knjige (Dikajarhovih) pogovorov, ki potekajo na Lezbosu, metrum Sid. poet.

3. Lesbias -adis (ἡ Λεσβιάς)
a) lézboška, kot subst. = Lezbošánka: nec me Pyrrhiades … puellae, nec me Lesbiadum cetera turba iuvant O.
b) Lesbias lézboški dragulj, lezbijád, dragulj: Plin.

4. Lesbis -idis, f (ἡ Λεσβίς) lézboška, kot subst. = Lezbošánka: Lesbida (= Arionovo) cum domino seu tulit ille lyram O., Lesbi puella (= Sapphō), vale O., Lesbides aequoreae, … Lesbides, Aeoliā nomina dicta lyrā O.

5. Lesbōus 3 (*Λεσβῷος) lézboški: Lesboum tendere barbiton H.

(lessus), le acc. sg. lessum, m zastar. beseda = narekanje, naricanje, žalovanje za mrličem: Thetis quoque etiam lamentando lessum (v novejših izdajah pausam) fecit filio Pl. (Trucul. 4, 2, 34), mulieres genas ne radunto neve lessum funeris ergo habento Tab. XII ap. Ci.

Lēthaea -ae, f (Λήϑαια) Letája, Olentova soproga, skupaj s soprogom spremenjena v kamen na gori Idi: O.

lēthargia -ae, f (gr. ληϑαργία) dremavost, dremavica, dremež, omrtvičenost, omrtvelost, mrtvilo, letargija: Plin. (24, 63, kjer v nekaterih novejših izdajah najdemo in lethargo), Cael.

lēthargicus 3 (gr. ληϑαργικός) dremav, mrtvičen: passio Cael. omrtvičenost, omrtvelost, mrtvilo, bolezenska zaspanost, somnus Aus.; subst. lēthargicus -ī, m mrtvičen človek, letargični bolnik, letargik: lethargicus hic cum fit pugil et medicum urget H.; pogosteje v pl.: Plin., Cael.

Lēthē -ēs, f (Λήϑη, apel. = pozaba) Léte, reka v podzemlju, iz katere so pile sence (= duše preminulih) pozabo vsega, kar so bile doživele na Zemlji (od tod oblivionis amnis Sen. ph. ali aqua oblivionis Lact.): soporifera O., si biberes securae pocula Lethes O., da mihi … hebetantem pectora Lethen O., inmisit Stygiam Paean in viscera Lethen Lucan. pozabo. Od tod adj. Lēthaeus 3 (Ληϑαῖος)

1. letájski, létski, podzemeljski: amnis V. ali gurges Cat. ali stagna Pr. = reka Lete, ratis Tib. = Haronov čoln, tyrannus (= Pluto) Col., di Lucan., ianitor Stat., nec Lethaea valet Theseus abrumpere caro vincula Pirithoo H. ne more odtrgati ljubemu Piritoju smrtnih spon, ne more ga rešiti smrtnih spon = ne more ga oživiti.

2. pesn. pozabonosen, uspavalen: sucus O., ros V., toda Lethaeo perfusa papavera somno V. s smrtonosnim spanjem.

lētum -ī, n, stlat. in pesn. beseda, klas. le v slovesnem ali vznesenem govoru = mors

1. smrt: letum sibi consciscere Lucr. (redkeje brez sibi: alio modo … consciscam letum Pl.), qui sibi letum insontes peperere manu V. ki so si … zadali smrt s svojo roko, ki so se … sami usmrtili, ki so … naredili samomor; (pesn.) aliquem leto dare koga izročiti smrti = koga usmrtiti, ubiti: Pac. fr., quorum liberi leto dati sunt in bello Enn. ap. Non., milia multa daret leto V.; od tod (star. izraz, poseb. v naznanilih smrti) leto datus est preminul je, umrl je: ollus (= ille) leto datus est Varr., sos (= suos) leto datos divos habento Tab. XII ap. Ci. umrle svojce; turpi leto perire Ci. ep., eodem sibi leto … esse pereundum Ci. da mora umreti enake smrti, leto potiri Ci. poet. polastiti se smrti, dobiti v delež smrt = umreti, mortis letique potitus Lucr., leto afficere aliquem L. smrt zadati komu, usmrtiti koga, pari leto affectus est Lysimachus ab Seleuco N., pro patria letum oppetere L., leto absumi L., letum ferre V. smrt povzročiti (povzročati), zada(ja)ti, eripui … leto me V., virgo, quae laborantes utero puellas ter vocata audis adimisque leto H., ostentant omnia letum Cat., iam mala finissem leto Tib., mille modis leti miseros mors una fatigat Stat.

2. metaf. uničenje, pogibel, poguba, propad, ugonobitev: tenuīs Teucrûm res eripe leto V., si sciens fallo, tum me, Iuppiter optime maxime, domum familiam remque meam pessimo leto afficias Formula vetus ap. L.

Letus -ī, m Létus, gora v Liguriji: L., Val. Max.

Leuca -ae, f Lévka, mesto v Kalabriji ob Japigijskem rtu: Taras secretaque litora Leucae Lucan.

Leucadia -ae, f (Λευκαδία) Levkádija, otok in mesto v Jonskem morju (blizu Akarnanije z Apolonovim svetiščem (zdaj otok St. Maura, mesto pa Leukada, sl. Levkada)): L., Mel. — Soobl. Leucas -adis, acc. -ada in -adem, f (Λευκάς) Levkáda: L. (o mestu), Plin., Leucada continuam veteres habuere coloni O., toda: pete protinus altam Leucada nec saxo desiluisse time O. (Heroid. 15, 172, o otokovem rtu). — Od tod adj. Leucadius 3 (Λευκάδιος) levkád(ij)ski: aequor, deus (= Apollo) O., Apollo Pr., quotannis tristia Leucadio sacra peracta modo O. na levkad(ij)ski način, po levkad(ij)sko (Levkad(ij)ci so namreč vsako leto s pečine vrgli človeka v morje, toda tako, da se ni ubil), Leucadium litus, vinum Plin. Leucadiēnsis -e levkád(ij)ski: ab Actio navigantes stadia circiter LX veniunt ad Isthmum Leucadiensium Hyg., quam ob rem a Corcura iubeat Action navigare, quod est e regione traductionis Leucadiensis Hyg. Subst.

1. Leucadia -ae, f
a) deklica z Levkád(ij)e, Levkád(ij)ka, naslov Turpilijeve komedije: Ci.
b) ljubica Varona Atačana (Varro Atacīnus): Varro Leucadiae maxima flamma suae Pr.

2. Leucadiī -ōrum, m Levkád(ij)ci, levkád(ij)ski otočani: L.

leuce¹ -ēs, f (gr. λευκή bela)

1. bot. lévka, menda progasta mrtva kopriva, progasta mrtvica, progasti prisadnik (Lamium maculatum Linn. = Lamium striatum Sibthorp in Smith): Plin.

2. bot. vrsta divje redkve, hren: Plin.

3. neke bele lise na koži: Cels.

4. bot. beli topol, v katerega je bila spremenjena Okeanova hči Levka (Leucē): Serv.

Leucē -ēs, f (ἡ Λευκή Bela) Lévka

1. (sc. πόλις, prim. Beli grad, Beograd) mesto v Lakoniji: L.

2. (sc. νῆσος) ime več otokov, poseb.
a) otok pri Kreti: Plin.
b) otok pri Boristenovem izlivu v Črno morje, posvečen Ahilu in zato tudi imenovan Achillis insula ali Achillēa: Mel., Plin.