Franja

Lemannus (Lemānus) -ī, m: Lucan., Plin. ali lacus Lemannus C. ali Lemannus lacus Mel. Lemánsko jezero = Ženevsko jezero (zdaj Lac Leman) v Švici.

lēmniscus -ī, m (gr. λημνίσκος)

1. okrog venca se vijoči in z njega viseči barvast trak, sprva volnen ali iz lipovega lubja, pozneje (v obdobju Krasa in pozneje) iz dragocenih tkanin, pogosto celo iz zlata ali srebra. Take trakove (= puniceae taeniae V., prim. philyra) so skupaj z venci ali same podarjali gostom pri pojedinah kot znamenje posebnega odlikovanja, pesnikom (ob palmovi vejici) kot najčastnejši dar, v Rim vračajočim se zmagovalcem pa so jih metali: Pl., Plin., Suet., Aus., P. F., coronas lemniscosque iacientes L.

2. pukanica, napuljena preja, starejše opuljki, bacelj preje: P. Veg.

Lēmnus (pesn. Lēmnos) -ī, f (Λῆμνος) Lémnos (zdaj Limno ali Stalimene iz εἰς τὰν (= τὴν) Λῆμνον), vulkanski otok v Egejskem morju, posvečen Vulkanu in po bajki njegovo glavno bivališče; na njem je bival tudi izpostavljeni bolni Filoktet: Ter., Ci., N. idr., Vulcania Lemnos O. Od tod adj.

1. Lēmniacus 3 lémnoški (lémnijski): antra Stat. Vulkanova delavnica na Lemnosu, catenae Mart., Stat. verige, ki jih je Vulkan skoval na Lemnosu, da bi ujel Marsa in Venero.

2. Lēmnias -adis, f (Λημνιάς) lémnoška (lémnijska), kot subst. Lemnošánka (Lémnijka): Lemniadesque viros … vincere norunt O.; gr. dat. pl.: Lemniasi(n) gladios in mea fata dabo O.

3. Lēmniensis -e lémnoški (lémnijski), z Lémnosa: sua cognata Lemniensis Pl.

4. Lēmnius 3 (Λήμνιος) lémnoški (lémnijski): Varr., Plin., furtum Ci. (ker je Prometej na Lemnosu ukradel ogenj Vulkanu), pater Lemnius V. ali (subst.) samo Lemnius Lemnošan (Lemnijec) (= Vulcanus) O., turba O. o Lemnošankah, ki so v eni noči pomorile vse može; subst. Lēmniī -ōrum, m Lemnošáni (Lémnijci) preb. Lemnosa: N.

Lemōnum (Limōnum) -ī, n Lemón (Limón), mesto Piktonov (Pictones) v Akvitaniji (zdaj Poitiers): Hirt. (po nekaterih izdajah Limō -ōnis, f).

Lemovīcēs -um, n Lemovíki, kelt. pleme v Akvitaniji, njihovo glavno mesto Augustoritum Avgustorít (zdaj Limoges; v današnjem imenu je še ohranjeno ime plemena): C., Plin.

lēniō -īre -īvī (-iī) -ītum (lēnis)

1. trans. (o)lajš(ev)ati, (u)tešiti, (po)tešiti, (po)tolažiti, (u)tolažiti, (po)blažiti, (u)blažiti, omiliti (omiljevati), (o)mehčati, (o)mečiti, miriti, pomiriti (pomirjati), umiriti (umirjati): inopiam frumenti S. poskrbeti, da je manj občutna, fluvium tumentem V., clamorem H., panis latrantem stomachum bene leniet H., l. requie dolores O., vulnera Pr., morbum, tumores, alvum Plin.; metaf.: miseriam Ter., animum ferocem S., ardentem dictis animum V., animos Ci., te ipsum … dies leniet, aetas mitigabit Ci., odium non inflamare, sed lenire Ci., l. absentis desiderium crebris epistulis Ci. ep., invidiam N., nomen tyranni humanitate N., timorem, somno curas V., seditionem, iras L., iram iudicis T., facinus Amm.; v pass. denique saepius fatigatus lenitur S., Caesar lenitus O. omehčan, lenita invidia T.

2. redko refl. umiriti (umirjati) se = (po)neha(va)ti, popustiti (popuščati), odleči: dum irae leniunt Pl.

Opomba: Impf. lēnibat, lēnībant nam. lēniēba(n)t: V., Cl.; fut. I lēnībunt nam. lēnient: Pr.

Lēnium (Lennium) -iī, n Lénij, mesto v Luzitaniji: Auct. b. Hisp.

lēnō -ōnis, m

1. dekliški mešetar, zvodnik, zapeljivec mladine, napeljevalec, vabilec k polteni ljubezni: Kom., improbissiumum et periurissimum lenonem cum agit, agit Chaeream Ci., verba facit leno H., quo pacto partīs tutetur amantis ephebi … lenonis ut insidiosi (leno je stalna vloga v stari komediji) me lenone placet O. (s svojimi pesmimi) sem svoje dekle tako rekoč sam postavil naprodaj, lenones et lenas dicimus, qui mulieres quaestuarias prostituunt Ulp. (Dig.)

2. metaf. sploh mešetar, posrednik, posredovalec, poseb. v kaki nedostojni zadevi, vabilec, privabitelj, nabirač, nabiralec, vabič: auditum est lenonem quendam Lentuli concursare circum tabernas, pretio sperare sollicitari posse animas egentium atque imperitorum Ci., missis prius lenonibus (po drugih legatis), qui hostibus parendi legem dicerent Iust.

lēnōcinium -iī, m (lēnōcinārī)

1. zvodniška obrt, zvodništvo: lenocinium facere Pl., Dig. ali lenocinia exercere Iust. ukvarjati se z zvodništvom, „zvodnikovati“, luxuriem lenocinio sustentare Ci., animo aequo istius cotidiana adulteria, meretriciam disciplinam, domesticum lenocinium videre Ci., homo lenociniis adulteriisque confectus Ci., lenocinium profiteri Suet. (o ženskah) razglasiti (razglašati) se za zvodnico, ukvarjati se z zvodništvom, lenocinium praebere uxori Dig. biti zvodnik za svojo lastno ženo; meton. plačilo za zvodništvo, zvodnina (ali ukvarjanje z zvodništvom): lenocinium petere a grege delicatae iuventutis Ci.

2. metaf.
a) vabilo, mamilo, zapeljevanje, mameča (omamna) lepota, mamljiv blišč, umetna (naspr. naravna) draž(est) (čar, mik, mičnost), olepšanje, polepšava, okrasje, nakit: qui … se … cupiditatium lenociniis dediderunt Ci., corporum lenocinia Ci. ali omnis lenocinii neglegens Suet. toaletne spretnosti, non faciem coloribus et lenociniis polluisti Sen. ph. z ličili in toaleto, lenocinium est muneris antecedens metus Sen. ph. strah poveča (povečuje) draž darila, non ornamenta quaerere (v govoru), sed lenocinia Q., in leges pacis sibi lenocinia quaerere Iust. za mirovne pogoje imeti v mislih zase kaj prikupnega.
b) (o govoru) mamljivo laskanje, prikupna beseda: caret lenociniis expositio Q., nec ullum orationi aut lenocinium addit aut pretium T., cui instrumento distrahendo nihil non fraudis ac lenocinii adhibuit Suet.

lēns¹, lendis, f, po Char. m (morda sor. z lit. glìnda) jajčece uši, ušna gnida (nav. v pl.): mel auribus instillatur cum rosaceo, lendes et foeda capitis animalia necat Plin., vitulinum fel, quo cum aceto calefacto et lendes tolluntur Plin., lacte caprino lendes tolli tradunt Plin., lendes tolluntur adipe canino vel anguibus in cibo sumptis Plin.

lentīscus -ī, f in lentīscum -ī, n (lentus)

1. bot. mástika, mástikov grm (lentiscus imenovan po svoji lepljivi [lentus] smoli), mrtvika (Pistacia lentiscus Linn.), trišlja: Cels., semper viridis semperque gravata lentiscus, triplici solita grandescere fetu Ci. poet., lentisci primum fructum ostendentis Plin.

2. meton.
a) mastikovo olje ali mastikova smola (mastiks) (v rabi kot zdravilo in kot barvilo): feniculum et lentiscum seorsum condat in acetum Ca., eae (sc. oleae) optime conduntur vel virides in muria vel in lentisco contusae Ca., de olivitate oleas esui optime condi scribit Cato orcites et puseas vel virides in muria vel in lentisco contusas Varr., lentisci glaebis Plin., decocta lentiscus Cels.
b) zobotrebec iz mastik(ovin)e: cuspides lentisci Mart.

Lentulus² -ī, m Léntul, priimek veje Kornelijevega rodu. Najbolj znani so:

1. L. Cornēlius Lentulus Caudīnus Lucij Kornelij Lentul Kavdijski, konz. l. 327, eden najhrabrejših rimskih vojakov v bitki pri Kavdiju: L.

2. P. Cornēlius Lentulus Publij Kornelij Lentul se je l. 171 pod Licinijem bojeval proti makedonskemu kralju Perzeju in v času opravljanja službe edila kot prvi v cirkuške igre vključil zveri. Pozneje (l. 162) konz. in princeps senatus; l. 121 je bil ob preganjanju na Aventin bežečega Gaja Grakha težko ranjen: Ci., L.

3. P. Lentulus Sūra Publij Lentul Sura (Meča, ker je obtožen poneverjanja sodnikom pokazal svojo mečo); ko so ga vrgli iz senata, se je pridružil Katilini, ki mu je zaupal nalogo, da umori Cicerona, vendar zaradi strahopetnosti temu naročilu ni bil kos. Po razkritju zarote so ga zaprli, na hitro obsodili in usmrtili: Ci., S., Vell.

4. Cn. Lentulus Clōdiānus Gnej Lentul Klodijan, konz. l. 72, je s svojim stanovskim kolegom Lucijem Gelijem sprožil več zakonskih predlogov. Po vojaškem neuspehu v Hispaniji je kasneje služil pod Pompejem v vojni zoper gusarje; znamenit govornik: Ci., Fl., Gell.

5. Cornēlius Lentulus Spinthēr Publij Kornelij Lentul Spinter si je zelo prizadeval za vrnitev svojega prijatelja Cicerona iz izgnanstva: Ci. ep., S.

6. L. Cornēlius Lentulus Crūs Lucij Kornelij Lentul Krus, nasprotnik in tožnik Publija Klodija l. 61, konz. l. 49 in Pompejev privrženec; po bitki pri Farzalu je skupaj s Pompejem zbežal v Egipt, kjer je bil po Pompejevi smrti umorjen: C.

7. Cossus Cornelius Lentulus Kos Kornelij Lentul, konz. l. 1, je premagal Getule v Afriki in si s tem pridobil priimek Gaetulicus (Getul(ij)ski). Ko je bil l. 14 po Kr. z Druzom poslan v Panonijo, da bi zadušil upor panonskih legij, je komaj ubežal razjarjenim vojakom. Kaligula je dal tega poštenega moža l. 35 po Kr. po krivem obtožiti in usmrtiti: Vell., Suet., T. Napisal je tudi nekaj epigramov: Plin. iun. — Od tod subst. Lentulitās -ātis, f (šalj.) staro plemstvo Lentulov, „lentulitéta“, „léntulstvo“: ullam Appietatem aut Lentulitatem valere apud me plus quam ornamenta virtutis existimas? Ci. ep.

lentus 3, adv. -ē (lat. lēns, lentis, linter (?), stvnem. lind(i) = nem. lind)

1. vlečljiv, vlačen, zategel, žilav, trd: radix, hastilia V., pituita H., tellus lenta gelu Pr., l. in frangendo Plin.; pren.: l. vivacitas Plin. vztrajno, trdovratno; occ. lepljiv, lepek: gluten et visco et … pice lentius V.

2. upogljiv, upogiben, gibek, gibljiv, gibčen, šibek, podajajoč se, voljen: vincula Pl., viburna, vitis, genistae, alvearia lento vimine texta V., verbera V. udarci z gibkimi (tankimi) šibami, argentum V. ki se zlahka kuje, (h)umor noctis V. mečujoča nočna rosa, bracchia H., O. gibčne, prožne, tj. tesno oklepajoče, telesu trdno oprijemajoče se, toda lentissima bracchia H. (gl. spodaj 4. d), l. crura Mel., lentior salicis virgis O. (o Galateji, ki ji ni mar za Polifemovo ljubezen), l. ulmus et fraxinus Vitr., flagellum Ph.

3. žilav, trd = ki ga je težko zmehčati: quoniam (sc. aron) mas durior esset et in coquendo lentior Plin. in ga je težje mehko skuhati (omehčati). Klas. le

4. metaf.
a) počasen (adv. počasi), len, miren: pugna L. počasi se razvijajoča, si etiam res lentior sit L. ko bi se tudi stvar zavlekla, lentiorem spem facere L. zavlačevati izpolnitev nade, tam lentae spei victoria L. zmaga, ki se je je bilo nadejati šele po dolgem odlašanju (s precejšnjo zamudo), l. ignis O., Plin. ali lenti carbones O., Hier. počasi goreč(e), quam lentis penitus macerer ignibus H. kako polagoma ginem od ljubezenskega ognja, me lentus Glycerae torret amor meae H. po malem (počasi) moreča, lentus amor, quem iam languere putares O. lahno tleča, mrleča, brleča, in lento luctantur marmore tonsae V. na (po) mirni morski gladini, l. amnis Plin., lento perfregerit obvia pilo Tib., l. color Plin. medla, ne živa, hladna, l. remedia Cu. ali venena T., Suet. počasi učinkujoča zdravila, počasi učinkujoči strupi, lentum mortis genus Suet., l. maxillae Suet. počasi grizeči zobje, lente ac paulatim procedere C., lentius subsequi C., lente agere L., aliquanto lentius agere coeperunt Ci., quae res cum lentius spe ipsorum traheretur L., lente currere O., lente coquere Plin., corpora lente augescunt, cito exstinguuntur T., lentissime mandere Col.; pesn. z gen.: dum lentus coepti terra cunctaris Hiberā Sil.; z inf.: nympha nec Idaliā lenta incaluisse sagittā Sil.; pesn. tudi = ki more upočasniti, upočasnjujoč, težek: cum … facerent uteri pondera lenta moram Pr.
b) occ. α) počasen = pozen, zamuden: Teucris illa lentum negotium Ci. ep., nomina (plačniki) Sen. ph. β) (o slogu in govoru) razvlečen, neokreten, okorel, okoren, tog, neroden, neizoblikovan: lentus in dicendo et paene frigidus Ci., lentus est in principiis, longus in narrationibus T.
c) dolgotrajen, dolg, trajajoč, stanoviten: spes quoque lenta fuit O., lentus abesto O. da bi te dolgo ne bilo sem!, optavit lentas et mihi militias Tib., quam Marathus lento me torquet amore! Tib., lenta in balneo mora Cels., l. somnus Val. Fl., tranquillitatis lentissimum taedium Sen. ph., cavillatio lenta Amm. dolgočasno.
d) miren, potrpežljiv, brezbrižen, nebrižen, neskrben, malomaren, ležeren, lagoden, (v)nemaren, brezčuten, ravnodušen, neprizadet, neobčutljiv, hladnokrven, lenokrven, mlahav: iudex Ci., L., O., in quo ego nimium patiens et lentus existimor Ci., huic generi quasi contrarium est ridiculi genus patientis ac lenti Ci., nihil est illo homine lentius Ci. ep., tu, Tityre, lentus in umbra … V. ali lenti consedimus arvis V. ležerno, lentus Menelaus in ira O. le stežka razdražljiv, haec est pro miseri lenta salute viri O. ta se ne briga (meni) za … , lentissima pectora O. zelo hladna srca, vellere coepi et prensare manu lentissima brachia H. čisto neobčutne, lentae ad imperia aures T. gluha za ukaze, lentus in suo dolore T. potrpežljiv (neprizadet) ob osebni razžalitvi, tu spectas hiemem (hladnost) succincti lentus amici Mart., lente ferre, dicere, respondere Ci., lentius disputare Ci. na splošno suhoparno, nisi eum (sc. librum) lente ac fastidiose probavissem Ci. ep. če je ne bi kar najnatančneje in s pedantno strogostjo vzel v pretres, quid … lentius, celerius … dicendum Q.
e) trmast, trdoglav, svojeglav, vztrajen, kljubovalen: infiltratores Ci. trmasti tajivci, ki nočejo plačati svojih dolgov, Cupido H. upirajoči se, lentus pone fastus O., l. Nais O. nedostopna, natura Sen. ph.

lēnunculus² -ī, m (nam. lembunculus [kot najdemo v boljših rokopisih], demin. lembus) plovilce, ladjica, čoln(ič), barčica, barka: pauci lenunculi ad officium imperiumque conveniebant C., per noctem in lenunculo piscantes S. ap. Non., occursu lenunculorum Lucrinum in lacum vecta T., piscatorii lenunculi Amm.

leō¹ -ōnis, m (izpos. iz gr. λέων, gen. λέοντος, kar je verjetno povzeto iz semit., sor. s hebr. lâbî', asir. labbu, egipč. labu lev; prim. sl. lev = hr. lȁv = stvnem. lēwo, lẹwo, louwo = nem. Löwe; prim. še lat. lea, leaena)

1. lev: Lucr., Val. Max., Sen. ph., Plin. idr., l. acerrimus N., Corn., jezen, razdražen, jar, divji, ferus, fulvus, hirsutus, iracundus O., vis leonis Ci., leo femina Pl. fr. levinja; leo = levinja: ceu saeptus in arto dat catulos post terga leo Val. Fl., citius me tigris abactis fetibus orbatique velint audire leones Stat.; apel. lev = smel, pogumen, hraber, srčen človek: domi leones, foras vulpes Petr., in pace leones, in proelio cervi Tert., in praetoriis leones, in castris lepores Sid.

2. meton. levja koža, levína: aptans umeris capitique leonem Val. Fl.

3. metaf.
a) Lēo (lēo) ozvezdje Lev (23. julija stopi sonce v znamenje Leva in se začno pasji dnevi): iam Procyon furit et stella vesani Leonis H., ubi gratior aura leniat et rabiem canis et momenta leonis H., violentus Leo O., cum sol in leone sit Plin., ardentissimo autem aestatis tempore exoritur caniculae sidus sole primam partem leonis ingrediente Plin.
b) lev, vrsta rakov: cancrorum genera … leones et alia ignobiliora Plin.
c) bot. neka rastl., menda zajček, odolín, žabica (prim. tudi antirrhinum): Col. poet.; enako: ora leonis feri Col. poet.
d) Leōnēs levi, svečeniki perzijskega božanstva Mitre (Mithrās ali Mithrēs): Tert.

Leōcorion -iī, n (Λεωκόριον) Leokórij, svetišče v Atenah v notranjem Keramejku, zgrajeno na čast Leoidam (Lēoides, po drugih Leontides, Λεοντίδες), trem deviškim hčeram (κόραι) atiškega heroja Leoja (Λέως), ki jih je oče ob kugi žrtvoval za rešitev domovine: Leontidum est delubrium Athenis, quod Leocorion nominatur Ci. (De natura deor. 3, 19, 50).

Leōn -ontis, acc. -onta, m (Λέων) Leónt,

1. primorsko mestece na Siciliji severzahodno od Sirakuz: L.

2. vladar v Fliuntu (Phliūs, mesto na Peloponezu): Ci.

3. sloveč grški slikar: Plin.

Leōnidās -ae, m (Λεωνίδας) Leónidas

1. Anaksandridov (Ἀναξανδρίδης) sin, od l. 491. kralj v Šparti (Sparti); l. 480 je padel pri obrambi Termopil: Ci., N. — Soobl. Leōnida -ae, m: Iust.

2. suženjsko ime: Pl.

3. arhitekt, ki je menda pisal o pravilih simetrije, po nekaterih stoiški filozof: Vitr.

Leōnidēs -ae, m (Λεωνίδης) Leoníd

1. učitelj Aleksandra Velikega: Plin., Q.

2. učitelj Ciceronovega sina v Atenah: Ci. ep.

3. = Lēonidās 1.: Ca. ap. Gell.

4. vojskovodja Aleksandra Velikega: Cu.

Leonnātus -ī, m (Λεοννάτος) Leonát, Makedonec knežjega rodu, vojskovodja Aleksandra Velikega, po njegovi smrti vladar Male Frigije in Antipatrov zaveznik v lamijski vojni, padel l. 322 pri Lamiji: N., Cu., Plin.