Franja

ulmitriba -ae, m (ulmus in τρίβω = tero) brestotêr, šalj. o človeku, ki je pogosto tepen z brestovimi šibami: SA. Etiam dicis ubi sit, venefice? PAE. Nescio, inquam, ulmitriba tu Pl.

ūlna -ae, f (iz *olenā [indoev. kor. *el- upogibati]; sor. z gr. ὠλένη = got. aleina = stvnem. elina = nem. Elle = skr. aratniḥ laket, ang. ell vatel; prim. še razširjene obl., npr. lat. lacertus, lit. elkúnė, alkúnė = sl. laket)

1. komolec: Plin.

2. sinekdoha (cela) roka: dormire in ulna Cat., ulnis aliquem (at)tollere, amplecti O.

3. meton.
a) laket (kot mera), vatel: mensura roboris ulnas quinque ter inplebat O., cum bis trium ulnarum toga H., tres patet caeli spatium ulnas V.
b) seženj, starejše oberočka, klaftra: Plin.

ultiō -ōnis, f (ulcīscī) maščevanje, (maščujoča) kazen, starejše osvéta: Vulg., Lact., Hier. idr., iusta Cu., Val. Max., ruptores pacis ultioni mactandos esse T., ultionis cupidus Val. Max., ultionis cupiditas ali cupido T. maščevalnost, želja po maščevanju, voluptas ultionis Q., ultionem petere L. iskati maščevanje, hoteti se maščevati, ohlajati srce, ultionem exigere Val. Max., ultionem petere ab aliquo L., Cu., T. maščevati se nad kom ali komu; s subjektnim gen.: patris, amici Vell., deorum immortalium Sen. rh.; z objektnim gen.: tot malorum Cu., inimicitiarum Vell. nad osebnimi sovražniki, noxiorum Vell. kaznovanje, kazen, ultio violatae per vim pudicitiae L. maščevanje za … , ultionem ab aliquo exigere necati infantis (zaradi umora otroka, zaradi detomora) Iust. Pooseb. Ultiō -ōnis, f Osvéta, Maščevalka, boginja maščevanja: Caecina aram Ultioni statuendam censuit T.

ultor -ōris, m (ulcīscī) maščevalec, kaznovalec, starejše osvetník: Catilinā tum ultore Ci.; z objektnim gen.: coniurationis, iniuriarum, sceleris Ci. kaznovalec, sanguinis, mortis, hominis Ci. maščevalec; atrib. tudi = maščevalen, maščujoč (se), kaznujoč, kaznovalen: deus ultor (= Anteros), ultores dii O., V., Lucan., Sil., T. bogovi maščevalci (toda: Anaxareten deus ultor agebat O. kaznujoči bog), ultore ferro Iust., ultores ignes Pr.; kot Marsov vzdevek: O., T., Suet.

ultrīx -īcis, f (ultor) maščevalka, kaznovalka, starejše osvetníca; z objektnim gen.: civitatis Ci., facinorum Amm.; večinoma atrib. adj. maščevalna, maščujoča (se), kaznujoča: Dirae V. = deae Lucan., Sen. tr., Furiae Cl., curae V. pekoča vest, težeča vest (po storjenem zločinu), težeča zavest o krivdi, flamma V. goreča maščevalnost, undae O., poenae Ambr., hora Sil.; v pl. n.: ultricia tela Stat., ultricia bella Sil.

Umber -bra -brum úmbrijski, úmbrski: canis V., aper H., maritus O., porcus Cat., lacus (= Clitumnus) Pr., opes Stat., vilicus Mart.; subst.

1. Umber -brī, m
a) (sc. canis) umbrijski lovski pes: Sen. tr., Sil., Val. Fl., Umber haeret hians V.
b) Úmbrijec, Úmber: Fest., P. F.; nav. pl. Umbrī -ōrum, m α) Úmbrijci, Úmbri, preb. Umbrije, staro italsko pleme: L., Plin., Plin. iun. β) Umbrī (umbrī) úmbri, mešanci med muflonom in ovco: Plin.

2. Umbra -ae, f Úmbrijka, Úmbra; v besedni igri z umbra: quasi flagitator astat usque ad ostium, nec mi umbra hic usquamst, nisi si in puteo quaepiamst. TR. Quid? Sarsinatis ecquast? si Umbram non habes Pl. (Mostell. 768—770). — Od tod subst. Umbria -ae, f Úmbrija, dežela Umbrijcev med Etrurijo in Jadranskim morjem: Varr., Ci., L., Pr., Plin. idr., imenovana tudi Umbria terra: Gell.; adj. Umbricus 3 úmbrijski, úmbriški: creta Plin.

umbilīcus -ī, m (iz *ombelī ali *umbilus = gr. ὀμφαλός; prim. umbō)

1. popek: Auct. b. Afr., Cels., Plin., Isid. idr., umbilico tenus aqua erat L.; meton. popkovina, popkovnica, starejše popkova žila: Cels., Amm.

2. metaf.
a) popek = središče, sredina, sreda, center: Graeciae L., Italiae Plin., qui locus, quod in mediā est insulā situs, umbilicus Siciliae nominatur Ci., dies ad umbilicum est mortuus Pl.
b) glavìč, betiček, bunkica, kroglica, kroglasta izboklinica knjižnega zvitka. Desni rob papirovih zvitkov so Rimljani prilepili na paličico in nanjo navijali zvitek. Konca te paličice, ki sta gledala iz zvitka, sta bila okrašena z glavičema in sta se — kot središče zvitka — imenovala umbilici: Cat., picti umbilici Mart., librum usque ad umbilicum revolvere Sen. rh. razviti do glaviča (= do konca) = do konca prebrati, dobrati; pren.: inceptos iambos ad umbilicum adducere H. dokončati, dovršiti, pervenimus iam usque ad umbilicos Mart. že smo pri koncu.
c) kazalec na sončni uri: Plin. (6, 212).
d) šestilce, majhno šestilo: Plin. (18, 327).
e) umbilík = pópek, vrsta morskih polžev: Ci., Val. Max., Aur.
f) bot. štrlina, izboklina pri rastlinah: lupini Plin.
g) bot. čebulica: Plin.
h) bot. umbilicus Veneris vodni popnjak (starejše popkovnik, Ladin pas): Ap. h.

umbō -ōnis, m (prim. skr. nábhyam pesto, nā́bhiḥ popek, pesto, gr. ὀμφαλός = lat. umbilīcus, stvnem. naba pesto, nabula popek = nem. Nabe pesto, Nabel popek) vsaka vzboklina, izboklina ali štrlina

1. popek sredi ščita, ščitni popek, ščitna grba, ščitna krogla, ščitna izboklina, ki so jo vojaki v spopadu mož na moža pogosto uporabljali za zadajanje udarcev: Amm. idr., summus clipei umbo V., adsurgentem regem umbone resupinat L., Gallum umbone ictum deturbat L., ferire umbonibus T.; sinekdoha ščit: salignae umbonum crates V., nec sufficit umbo ictibus V.; pren.: umbone iudiciali repelli Val. Max. zavrnjen biti z zaščitno močjo sodnega odloka.

2. komolec, starejše laket: Stat., Mart.

3. predgorje, nos, zemeljski rt: Isthmius Stat.

4. izboklina, izbočena okroglina (oblina) na dragulju: Plin.

5. štrleči mejnik na njivah: Stat.

6. nagubani del, guba obleke: Tert.; meton. toga: candidus Pers.

Opomba: Star. nom. pl. umbonis: Varr.

umbra -ae, f (iz *unqs-ra, sor. z lit. ùnks-nā senca) senca

1. tema, temota, temina, temnost, mrak, mračina, mračnost: noctis V., Aurora polo dimoverat umbram V., ibant sub nocte per umbram V., ad umbram (do noči) lucis ab ortu H.; pogosto pl.: imas Erebi descendit ad umbras V. v najgloblje sence, v najgloblje temine, ab umbris infernis ad lumina surgere vitae V. iz podzemeljske sence (teme) k dnevni svetlobi, Tartara, tristes umbrae V. Tartarjeve (Tartarove) žalostne sence (temine); pesn.: celeres umbrae V. oblaki, sagitta transilit umbras V. mračne oblake, quem … immolans ingenti umbrā tegit V. s trdo smrtno temoto; pren.: (sc. Latinus) caecis se condidit umbris V. se je umaknil v skrito samoto, ut primum discussae umbrae (tesnoba, bridkost, žalost) et lux reddita menti V.

2. senca, ténja, zasenčje, senčnina: Pl., Plin., Plin. iun., Sen. tr., Cels., Fl. idr., arboris Ci., arbor umbram fecit V., maiores cadunt altis de montibus umbrae V., luna incidens in umbram terrae Ci., in umbrā V. = sub umbrā H. v senci; preg.: umbras timere Ci. ep. = brez potrebe se bati; podobno: ipse meas solus, quod nil est, aemulor umbras Pr. (o ljubosumnem ljubitelju); occ. senca = temnejše barve, odtenek, (o)senčenje, starejše otenjava
a) v slikarstvu: Plin., quam multa vident pictores in umbris Ci.
b) v tkanini (tkanju), vezenini (vezenju): tenues umbrae parvi discriminis O.
c) v stavbarstvu: umbras mechanicā ratione consumit Amm. (o piramidah).

3. metaf.
a) senca = podoba, videz, predstava, utvara, sled: Varr. ap. Non., Sen. ph., Lact., gloriae Ci., libertatis Lucan., mendax pietatis umbra O., iuris umbrā et imaginibus utimur Ci., honoris T.; occ. pretveza, izgovor: Cl., sub umbrā foederis aequi servitutem pati L.
b) obramba, varstvo, zaščita, zaslomba, ščit, pribežališče, zatočišče: sub umbrā auxilii vestri L., sub umbrā Romanae amicitiae latere Ci.
c) prosti čas, brezdelje, brezdelica, mir, pokoj, spokoj: qui non in umbrā neque in artibus versatus est Ci., Veneris cessamus in umbrā O., cedat stilus gladio, umbra soli Ci. mir boju, studia in umbrā (= v učni sobi, v študijski sobi) educata T.
d) stalni spremljevalec, stalna spremljevalka: luxuriae Ci. (o plesu), gloria virtutem tamquam umbra sequitur Ci.; tako se tudi imenuje nepovabljen gost (gr. σκιά), zajedavec (zajedalec), ki kot senca spremlja povabljenega gosta: cum Servilio Vibidius, quos Maecenas adduxerat umbras H., locus est et pluribus umbris H.

4. meton.
a) senca = kar dela senco, senčn(at)e stvari, obsena, npr. α) senčnato drevje, listnato vejevje: inducite (sadite) fontibus umbras V., ingentem sustinet umbram V. vejo, ki daje senco, ruris opaci umbras falce premes V. prebujno rastoče listje (dreves na ozarah); tudi senčen (senčnat) prostor: vacuā tonsoris in umbrā H. v senčni brivnici, Pompeiā spatiare sub umbrā O. po Pompejevem hodišču (galeriji, stebrišču), umbra rhetorica Iuv. retorska šola; pl. umbrae P. F. = senčnice. β) (strelni) tul(ec), tok za puščice: Stat. γ) γα) brada, mah, puh = prva („mlečna“) brada: Cl., Stat. γβ) lasje: Petr.
b) = gr. εἴδωλον, φάσμα senca, senčna (prazna) podoba, senčna (prazna) postava (pojava, oblika), senčna slika, tenja, privid: umbram equitis Romani et imaginem videtis Ci., effigies, immo umbrae hominum, fame enecti L., dea tenuem sine viribus umbram in faciem Aeneae ornat V. zračno slepilo, megleni privid, vanae ex hostibus umbrae V. strašila, izhajajoča od sovražnikov, zastrašujoči pogledi na sovražnike, strašni prizori sovražnikov, verae umbrae V. resnico naznanjajoče sanjske podobe (prikazni); occ. senca, tenja, senčna podoba, duša, duh umrlih (pokojnikov, rajnikov): tricorpor V., Pauli Sil., ipsius umbra Creūsae visa mihi V., petam voltūs umbra curvis unguibus H. kot pošast; v pl.: Tib., Plin. idr., umbrae silentes V. sence rajnikov, umbrarum dominus ali rex (= Pluto) O., umbris exagitari Suet. od duhov, pošasti; pl. o duhu enega umrlega (ene pokojnice): cum species et umbrae insontis interempti filii agitarent L., umbrae paternae V., omnia Deiphobo solvisti et funeris umbris V., matris agitabitur umbris O.; pl. meton. = podzemlje: fratri comes ire per umbras V., ire (fugere) sub umbras V. iti pod črno zemljo = umreti.
c) riba lipan (Salmo thymallus Linn.), imenovana tudi sciaena: Varr., O., Col., Aus.

umbrō -āre -āvī -ātum (umbra)

I. intr. dajati senco: Col., Plin. —

II. trans.

1. obsenčiti (obsenčevati), (o)senčiti, zasenčiti (zasenčevati): quercus umbrabat montis fastigia Sil.

2. metaf. obsenčiti (obsenčevati), pokri(va)ti: Val. Fl., Cl. idr., matrem (mater zemljo) rosarum floribus Lucr., umbrata tempora quercu V., frontem umbrante capillo Sil., montes oleā umbrare (obsaditi, posejati) Sil., vastoque manes carcere umbrantem polum Sen. tr. oklepajoče, non umbrantur somno pupulae Varr. ap. Non. spanje ne zatisne zenic; z gr. acc.: umbratus tempora ramis Stat., umbratus genas Stat. na licih obsenčen z brado.

uncātus 3 (uncus) navznoter upognjen (zapognjen, ukrivljen): ut quidam uncati permaneant Cael. z ukrivljenimi členki na prstih, lanceae Sid.; pren.: syllogismi Sid.

uncus² 3 (prim. uncus¹) kavljast, kaveljčast, kljukast, navznoter upognjen, zapognjen, ukrivljen, zakrivljen, zavit: Pr., Col., Cels. idr., aratrum V., O., tellus dente recluditur unco V. s kopačo, unci dentes (sc. draconis) O., hamus ali aera O. trnek, manūs V., ungues Lucr., Fr.; occ. krempljat: pedes V., alites ali avis Minervae Stat. z ukrivljenimi kremplji; analogija: unco ancora morsu H. sidrnega kavlja.

ūn-dē = ūnus in dē eden (ena, eno) do … , eden (ena, eno) manj kot … ; uporablja se za tvorbo glavnih, vrstilnih, delilnih in prislovnih, z „devet“ sestavljenih števnikov, npr. ūndēvīgintī (= eden do dvajsetih) = 19, ūndētrīgintā = 29, ūndēquadrāgintā = 39, ūndēquinquāgintā = 49, ūndēsexāgintā = 59, ūndēseptuāgintā = 69, ūndēoctōgintā = 79, ūndēnōnāgintā = 89, ūndēcentum Plin. = 99; ūndēvīcēsimus 3 = devetnajsti, ūndētrīcēsimus 3 = devetindvajseti, ūndēquadrāgēsimus 3 = devetintrideseti, ūndēquinquāgēsimus 3 = devetinštirideseti, ūndēsexāgēsimus 3 = devetinpetdeseti, ūndēseptuāgēsimus 3 = devetinšestdeseti, ūndēoctōgēsimus 3 = devetinsedemdeseti, ūndēnōnāgēsimus 3 = devetinosemdeseti, ūndēcentēsimus 3 = devetindevetdeseti; ūndēvīcēnī (-ae -a) po devetnajst: Q.; ūndētrīcēnī (-ae -a) po devetindvajset: Macr.; ūndēquadrāgiē(n)s devetintridesetkrat: Plin.

undi-que, adv. (unde in que)

1. odkoderkoli (odkoder koli, od koder koli), odkodersibodi (odkoder si bodi), od (vse)povsod, od (z) vseh strani, od blizu in daleč, (vse)povsod, (vse)povsodi (starejše odvsikod, odvsod): Cu., Fl., Tert. idr., u. omnes insequuntur Ci., u. circumventos interficiunt C., u. omnes conisi hostem avertunt L., u. ex agris concurrunt N., Sicilia multis u. cincta periculis Ci., licet u. omnes minae impendeant Ci.; pesn.: amens undique (= od vseh ljudi, od vsakega) dicatur H.; tudi: sic undique (= iz vseh stvari) omni ratione concluditur Ci.; atrib.: iam u. silvae Plin. iun.

2. na vseh straneh, (vse)povsod, v vsakem pogledu, v vseh ozirih: Sen. ph. idr., hostes iam u. fusi C., u. (= iz vseh mest) eiecti N., u. religionem tollere Ci., omnes partes u. aequales Ci., undique et undique V. povsod okoli; s partitivnim gen.: u. laterum Ap.; v zvezi z versus, versum: Iust., Gell., Ap.

undō -āre -āvī -ātum (unda)

I. intr.

1. valoviti, valovati, gnati valove, kipeti, vreti: Enn. fr., Sen. ph. idr., undanti in freto Acc. ap. Ci., undans Nilus V., ahena undantia flammis V. kotli z vrelo (vrvrajočo) vodo, undans cruor V. val krvi, undans per domos sanguis T.

2. metaf.
a) valovati, valovito se gibati, valovito se dvigati, valiti se: Ap. idr., ad caelum undabat vortex (plameneči vrh, ognjeni steber) V., undans fumus V., undans buxo Cytorus V. z valovito se gibajočim zeleničjem (zeleniko, pušpanom), vidimus undantem Aetnam V. zaradi potresa valovito se gibajočo, suam undantem chlamydem quassando fecit Pl. mahedra (ot(r)epa) s hlamido; pesn.: undantes habenae, undantia lora V. nenategnjene, ohlapne; pren.: Aesonides undans curis Val. Fl. nemiren, nemirno se gibajoč.
b) prekipevati = poln biti česa: regio undat equis Val. Fl., nigro undantia pectora felle Sil. —

II. trans. preplaviti (preplavljati): campos sanguine Stat. — Od tod adv. pt. pr. undanter valovito, valasto: Ap., M.

ungō in unguō -ere, ūnxī, ūnctum (prim. skr. anákti (on) mazili, añjanam, añjiḥ mazilo, umbr. umen = unguen, umtu = unguito, stvnem. ancho = nem. Anke surovo maslo)

1. (po)maziliti, (na)maziliti, (po)mazati, (na)mazati, (na)mastiti, omastiti: Pl., Ca., Varr., Lucr., Mart., Cels. idr., matronae et virgines Dianam unxerunt unguentis Ci., ter uncti transnanto Tiberim H.; pesn.: gloria quem supra vires ungit H. ki se iz nečimrnosti mazili in lišpa bolj, kot ji dovoljuje njeno imetje. Starodavniki so se mazilili po kopanju: unctus est, accubuit Ci.; mazilili so tudi umrle: Enn. ap. Serv., Mart. idr., corpus O., arsuros artūs unxit O.; occ. začiniti (začinjati), (za)belíti ((za)béliti): caules oleo H., caules impensius Pers.

2. metaf.
a) namazati, premazati, pomazati: cubilia limo V., ungere tela manu (s strupom) V., tela cruore hostili Sil., ova ranae sanguine H., cepas aquā salsā Plin., naves cerā Veg. ladji zatikati ((za)mašiti) luknje.
b) krstiti: Isid. — Od tod adj. pt. pf. ūnctus 3

1. pomaziljen, namaziljen, pomazan, namazan: Sen. ph. idr., nudus, unctus, ebrius est contionatus Ci., sol Ci. ep. užitek sončne toplote in (na)maziljenje; pesn.: palaestra O. v kateri vadijo maziljeni (borilci), luctamur Achivis doctius unctis H. kot namaziljeni (= v borilnici izurjeni) Grki, arma uncta cruoribus H. okrvavljeno; occ. omaščen, namaščen, zamaščen, masten, zabeljen: unctis manibus H. z umazanimi rokami, uncta aqua H. nečedna, kalna, holuscula lardo uncta H.; pesn.: carina Enn. fr., V. pokatranjena, premazana s katranom, osmoljena.

2. metaf. masten = bogat, obilen, poln, bujen: accedes siccus ad unctum H., ita palaestritas defendebat, ut ab illis ipse unctior abiret Ci., uncta patrimonia Cat., caput unctius referre Cat., uncta Corinthus Iuv. razkošni, unctior quaedam consuetudo loquendi Ci.

3. occ. slasten (zelo) okusen: ubi quid melius contingit et unctius H., unctior cena Mart.; subst. ūnctum -ī, n
a) slastna ali obilna pojedina, poslastica: unctum qui recte ponere possit H., cenare sine uncto Pers.
b) mazilna mast, mazilo: Ap., Veg.

unguis -is, abl. -e, pesn. -ī, m (prim. skr. nakháḥ = gr. ὄνυξ [gen. ὄνυχος] = hr. nokat = sl. noht = lit. nãgas = got. nagls = stvnem. nagal = nem. Nagel; prim. še sl. in hr. noga, lit. nagà kopito)

1. noht (človeških prstov na roki in nogi): Pr., Petr., Plin. idr., ungues recidere Cu., ferro subsecare O., praesecare ali ponere H. (ob)rezati, cultello purgare H., sectis unguibus H. z obrezanimi (topimi) nohti, ungues rodere H. gristi (si) nohte (pri napornem razmišljanju), medium unguem ostendere Iuv. (iztegniti in) pokazati sredinec (znamenje najhujše zavrnitve (ker so imeli sredinec za nesramni prst)); preg.: de tenero ungui H. (po gr. ἐξ ἁπαλῶν ὀνύχων) „od (do) koncev prstov“, „od (do) nohtov“ = z dušo in telesom; ab imis unguibus ad verticem Ci. „od nog do glave“, „od glave do peta“; a rectā conscientiā traversum unguem non oportet discedere Ci. ep. ali te numquam ab illā ne transversum quidem unguem ut dicitur, recessisse H. „ne za prečen (počezen) noht (prst)“ = ne (niti) za las (podobno: si tu ex isto loco digitum transvorsum aut unguem latum excesseris Pl., non ungue latius digredi ali discedere Ap. in elipt.: nec transversum unguem, quod aiunt, a stilo Ci. ep.); homo, cuius pluris unguis, quam tu totus es Petr. čigar mezinec mi je ljubši kot ti ves; ad unguem, in unguem (gr. ἐς ὄνυχα, ἐπ' ὄνυχος) „do preizkušnje z nohtom“ = kar najnatančneje (izraz je vzet iz besednjaka kiparjev, ki so z nohtom preizkušali gladkost svojega dela): ad unguem materiem dolare Col., carmen decies castigare ad unguem H., omnis in unguem secto via limite quadret V., suturae in unguem committuntur Cels., uti crepidines … in unguem … coniungantur Vitr.; pren.: ad unguem factus homo H. človek uglajenega vedenja, fino olikan.

2. živalski parkelj, krempelj (starejše paznohet), taca, šapa (ungula je parkelj liho- in sodoprstih kopitarjev): H., O., Col., Plin., Mart. idr., leonis ungues V., praedam ex unguibus ales proiecit V.

3. metaf. (nohtu podobne reči)
a) noht = končina, rob, npr. rožnih listov: Plin.; lesenega dela pri trsu nad očesom: Col.
b) kavelj, kljuka: ferrei Col.
c) bela lisa v človeškem očesu: Cels.
d) neka školjka, morda morska nožnica: Varr.

ungula¹ -ae, f (demin. unguis)

1. kopito (kopitarjev), poseb. konjsko, parkelj (dvoparkljarjev), krempelj (ptic): quinos ungues (dekličinih nohtov) adligat perpetuo cornu levis ungula (konjsko kopito) O., cava (sc. equi) Enn. fr., vestigium ungulae (sc. equi), quatit ungula campum V.; meton.: urbem sonante verberabit ungulā H. z jekajočim peketanjem konjskih kopit, ungula (Inone kot krave) in quinos dilapsa absumitur ungues O., ungulae bifidae Plin., Amm. ali binae Plin., ungulae suum Cels., Plin., milvinae aut aquilinae ungulae Pl., ungulas huc inicere Pl. zasaditi kremplje = ugrabiti kaj; preg.: omnibus ungulis, ut dicitur Ci. „z vsemi štirimi“ = na vse pretege.

2. sinekdoha kopitasti konj, kopitljač: ungula rapit currūs H., fugax hippodromon ungula plaudit Mart.

3. metaf.
a) krempelj, neko mučilo: pozni Icti., Eccl.
b) bot. konjsko kopito, neka rastl.: Marc.

ūnicus 3 (ūnus)

1. edin(i): Pl., Ter., Acc. fr., Cat., Lucr., Sen. tr., Plin., Ap., Cels., Iust. idr., filius, filia Ci., consul Ci., L., spes L., anser, orbis O., avis, volucris O. ki ji ni enake; z gen.: unice rerum fessarum Sil. ti edini rešitelj pred bridkostmi; komp. opisan z magis: mi etiam unico magis unicus est Pl.

2. metaf.
a) ki (čemur) ni enakega, izreden, izvrsten, odličen, enkraten, eden (in edin), nenavaden: Afr. fr., Pr., Q., Lucan., Suet., Fest. idr., dux, fides L., liberalitas Ci., unicum antiquitatis specimen T., malitia atque nequitia Corn., scelus Vell., tu poëta es prorsus ad eam rem unicus Pl. edini sposoben.
b) edini (edino) ljubljen: puer unice O., unico gaudens mulier (sc. Livia) marito (sc. Augusto) H. — Adv. ūnicē

1. (pri glag.) edino(le), izredno, izjemno, izrecno, le, zgolj, samo, izključno: Gell. idr., unice amare, diligere Ci., unice probare Plin. iun.

2. (pri adj.) docela, dočista, povsem, popolnoma, scela, sceloma: unice securus H.; pogosto v zvezi z unus: Pl.; pred superl.: Aristotelis unice studiosissimus Gell.

Ūnomammia -ae, f (ūnus in mamma) Unomámija = Enodojkaríja, Enojoškaríja, Enoprsavínje, Enozizostán, šalj. ime neke dežele (z namigom na Amazonke, ki so imele le eno dojko (drugo so si odrezale); prim. ūnimammae): Rhodiam atque Lyciam, Perediam et Perbibesiam, Centauromachiam et Classiam Unomammiam Libyamque † oram omnem Conterebromniam Pl.