Franja

frāternitās -ātis, f (frāternus) brat(ov)stvo, pobratimstvo: Lact., Vulg., fraternitatis affectus Q.; meton. = bratje: Eccl.; metaf.: Aedui soli Gallorum fraternitatis nomen cum populo Rom. usurpant T. ime (naslov) pobratimov, naziv zaveznikov.

frāternus 3, adv. -ē (frāter)

1. bratov, brat(ov)ski: amor Ci., C., hereditas Ci. po bratu, mors Ci., V., parricidium Ci. dokazan bratomor, nex H. bratomor, toda caedes fr. V. umor, ki ga je zagrešil brat; lyra H. od brata (Merkurja) dobljena, fr. litora V. (ker je Erik kot Venerin sin Enejev brat), fraternis Iuppiter subdidit undis O. z valovi (z morjem) svojega brata (Neptuna), fr. pax O. z brati, fr. sanguis Lucan., si fraterne faciunt Ci., fraterne interrogare Hier.

2. sorodovinski, sorodnikov, soroden: sanguis V., pectora, fama Val. Fl.; subst. n. pl.: fraterna peto O. bratrančevo (= bratranca Ahila) dediščino (orožje) zahtevam.

3. metaf. prijateljski, prijateljev, tovarišev, drugov: fr. amor in nos Ci. ep., fr. necessitudo Ci., longe iis fraternum nomen populi Rom. afuturum C. ime, „zavezni bratje“ („pobratimi“), ki jim ga je dal rim. narod, fr. foedus H., fraternis animis adnuimus H. kakor bratje, v bratski slogi, maerens fraterna morte iuvencus V. zaradi smrti svojega tovariša, fraterne ab aliquo amari Ci. ep.

Fūfidius 3 Fufídij(ev), ime rim. plebejskega rodu: Ci. ep. Od tod adj. Fūfidiānus 3 Fufidijev, fufidijski: Ci. ep.

Fūfius 3 Fúfij(ev), ime rim. plebejskega rodu iz Kal (Calēs). Poseb.

1. Q. Fūfius Calēnus Kvint Fufij Kalen (= iz Kal), nasprotnik Tiberija Grakha: Ci.

2. L. Fuf. Lucij Fuf., je l. 98 M. Akvilija tožil izsiljevanja; toženca je zagovarjal sloveči govornik M. Antonij: Ci.

3. Q. Fūf. Calēnus, tr. pl. l. 61, je sodnike pripravil do tega, da so obtoženega Klodija oprostili; l. 59 je kot pretor držal s Cezarjem ter mu dobro služil v galski in državljanski vojni. Konz. l. 47, po Cezarjevi smrti Antonijev pristaš, umrl l. 41: Ci., C., Hirt.

4. C. Fuf. Geminus Gaj Fuf. Gemin, konz. l. 29 po Kr., Livijin ljubljenec, pozneje na Tiberijevo povelje usmrčen: T.

5. Fūfius, neki gledališki igralec: H.

Fulcīnius 3 Fulcínij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znan je Fulcīnius Triō Fulcinij Trion, ovaduh v času cesarja Tiberija: T.

Fulvius 3 (fulvus, Fulvius torej = „Rjavec“) Fúlvij(ev), ime rim. plebejskega rodu iz Tuskula. Poseb. znani so:

1. Cn. Fulvius Maximus Centumalus Gnej Fulvij Maksim Centumal, ki je kot konz. l. 298 premagal Samnite (pri Bovijanu), l. 297 pa kot pretor Etruščane: L.

2. Cn. Fulv. Centumalus je kot konz. premagal l. 229 ilirsko kraljico Tevto, l. 210 pa v boju s Hanibalom padel pri Herdoneji v Apuliji: L.

3. Q. Fulv. Flaccus Kvint Fulv. Flak se je kot konz. l. 212 srečno bojeval s Kartažani v Kampaniji ter prišel ob pravem času na pomoč Rimu, ki ga je ogrožal Hanibal; l. 212 je zopet osvojil Kapuo; pozneje je bil tudi diktator in večkrat zaporedoma konz.: L.

4. njegov istoimenski sin se je uspešno bojeval s Keltiberi in Liguri; konz. l. 179: L.

5. M. Fulv. Flaccus Mark Fulv. Flak, konz. l. 125, grakhovec, padel l. 121 z Gajem Grakhom vred: Ci., S., Vell., Val. Max.

6. M. Fulv. Nobilior Mark Fulv. Nobilior, se je kot pretor l. 195 zmagovito bojeval v Hispaniji in kot konz. l. 189 premagal Etolce: L.

7. M. Fulv. Bombalio Mark Fulv. Bombalion, nepomembni oče slovite Ciceronove sovražnice Fulvije (Fulvia), ki je bila omožena najprej s Klodijem Pularom (njena hči je bila soproga Julija Cezarja), potem z mlajšim Gajem Skribonijem Kurionom, tr. pl. l. 50, naposled s triumvirom Markom Antonijem. Umrla je v Sikionu na begu po bitki pri Akciju: Ci., Vell., Fl. — Od tod

1. adj. Fulviānus 3 Fulvijev, Fulvijin: stola Val. Max., herba Plin.

2. Subst. Fulviaster -trī, m posnemalec Fulvija v laganju, drugi Fulvij: Ci. ep. (o Postumiju).

Fundānius 3 Fundánij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb.

1. M. (po drugih C.) Fundanius Mark (Gaj) Fundanij, Pompejev pristaš, pozneje Cezarjev, prijatelj Cicerona, ki ga je zagovarjal v neki pravdi l. 66: Ci. ep., Q., Ci.

2. C. Fund. Gaj Fund., Varonov tast, in Fundānia -ae, f. Fundanija, Varonova soproga: Varr.

3. Fundanius, pesnik komedij, Horacijev sodobnik in Mecenatov prijatelj: H. — Od tod adj. Fundāniānus 3 fundanijski; subst. Fundāniāna -ae, f. (sc. oratio) Ciceronov govor za Fundanija: Serv.

Fūrius, stlat. Fūsius 3 Fúrij(ev), Fúzij(ev), ime rim. patricijskega rodu z več rodovinami.

I. Camilli:

1. M. Fur. Camillus Mark Furij Kamil, izvrsten vojskovodja, petkrat diktator, je osvojil l. 396 Veje, l. 394 pa Falerije. Po bitki ob Aliji l. 390 je Rim osvobodil Galcev ter si za obnovo mesta pridobil kar največ zaslug in zato častno ime pater patriae; premagal je tudi Volske, Etruščane, Ekve in Galce ter umrl l. 364 za kugo: L., Suet.

2. njegov sin L. Fur. Cam. Lucij Fur. Kamil, je l. 350 diktator in l. 349 kot konz. premagal Galce: L.

3. L. Fur. Cam. je kot konz. l. 338 Rimljanom podvrgel Lacij: L.

II. Medullīni:

1. Sp. Medullinus Fusus Spurij Medulin Fuz, kot konz. l. 464 poražen od Ekvov, a jih naposled vendarle docela premagal: L.

2. L. Fur. Med. Lucij Fur. Med., podpoveljnik M. Fur. Kamila: L.

III. Phili, poseb. P. Furius Philus (φιλός) Publij Furij Fil, konz. l. 223, zmagovit v Galiji: L.

IV. Purpureōnes (πορφυριῶνες), poseb. L. Fur. Purpureō Lucij Fur. Purpureon, znamenit vojskovodja zoper Hanibala, Bojce in Antioha: L. Pomembnejša Furija sta še A. Fur. Antiās Avel Fur. Antias, pesnik in prijatelj Kvinta Lutacija starejšega: Ci.; C. Fur. Cita Gaj Fur. Cita, ki je služil pod Cezarjem v galski vojni: C.

V. Bibaculi, poseb. M. Fur. Bibaculus Mark Fur. Bibakul, roj. v Kremoni l. 103, napisal je ep „Aethiopis“ (Memnonova dejanja) in pesem o Renu: H. (ki ga zaradi njegove nadutosti zasmehuje in imenuje „Alpīnus“), Q., T. — Kot adj. = Furijev: Furia gens L. lex Furia iz l. 138, določa, da se nesorodnikom ne sme voliti več kakor 1000 asov: Ci., lex Furia Atilia, plebiscit iz l. 136 veleva, da se Gaj Mancin izroči Numantincem: Ci., lex Furia Caninia (iz obdobja takoj po Kr. rojstvu) o osvobajanju sužnjev: Icti. — Nadaljnja adj. tvorba Fūriānūs 3 Furijev: poëmata Gell. pesmi Avla Furija Antiata; kot subst. Fūriānī -ōrum, m furijevci, vojaki M. Furija Kamila: L.

Furnius 3 Fúrnij(ev), ime rim. plebejskega rodu, poseb.

1. C. Furnius Gaj Furnij, Ciceronov prijatelj, l. 49 Cezarjev pristaš, pozneje Antonijev namestnik v Ariji: Ci. ep.

2. C. Turnius, Horacijev prijatelj: H.

3. Furnius Furnij, je bil l. 26 po Kr. zaradi prešuštvovanja s Klavdijo Pulhro na Tiberijevo povelje usmrčen: T. — Od tod adj. Furniānus 3 Furnijev = od (umetnika) Furnija izdelan: vasa Plin.

Gabīnus 3 gabijski, iz Gabijev: via Gabina cesta iz Gabijev v Rim L. cinctus Gabinus, gl. cīnctus, Iuno Gabina V. v Gabijih čaščena, ager L. ritus LUCAN. sanum T. lehnjak (láhkovec); pl. subst. Gabīnī -ōrum, m Gabijci: L. Od tod Gabīnius 3 Gabinij(ev), ime rim. plebejskega rodu, izmed katerega so poseb. znani:

1. A. Gabinius Avel Gabinij, ki je kot tr. pl. l. 139 predlagal zakon, imenovan „lex tabelaria“: CI.

2. A. Gabinius, tr. milit. pod Sulo pri Hajroneji (l. 86): CI.

3. P. Gabinius Capito Publij G. Kapiton, Katilinov sozarotnik: CI., S.

4. A. Gabinius, tr. pl. l. 67 Ciceronov sovražnik, strasten pompejevec; na njegov predlog (lex Gabinia) je Pompej dobil vrhovno poveljstvo zoper morske roparje; l. 58 je upravljal Sirijo in si v povezavi s Klodijem prizadeval, da je bil Ciceron izgnan. Kot prokonzul v Siriji je brez senatove vednosti postavil na prestol Ptolemeja Avleta: CI., C. Ko se je l. 54 vrnil, je bil obsojen zaradi podkupovanja volivcev in je moral v izgnanstvo. Umrl je l. 47 v Saloni: CI., C. idr. Od tod adj. Gabīniānus 3 Gabinijev, (= P. Gabinija Kapitona), gabinijski: tempus, miles CI. Kot nom. propr. Gabīniānus -ī, m Gabiniján, sloveč govornik v Galiji v času Vespazijana: T.

Gādir (Gaddir), n Gádir, feničansko ime za Gādes: S. FR., PLIN.

Gāius -ī, voc. Gāī, m Gáj, Gāia -ae, f Gája, rim. ime (skrajšano G. ali C.), gl. Caius in G.

Galaesus (Galēsus) -ī, m (Γαλαῖσος ali Γαλησός) Galéz,

1. reka v južni Italiji pri Tarentu (zdaj Gelaso ali Galaso); na njenem obrežju redijo veliko ovac s tanko volno: V., H., L., MART., SIL.

2. moško ime pri: V.

Galatae -ārum, m (Γαλάται) Galačáni, skupno ime keltskih plemen, ki so l. 275 v roparskem pohodu prodrla v Malo Azijo ter se tam širila, dokler jih ni pergamski kralj Atal (Attalus) I. l. 235 premagal in potisnil v pokrajino Galacijo, ki je del Vel. Frigije sredi Male Azije ob srednjem toku reke Halisa (Halys). L. 73 je Dejotar vse 4 okraje (gr. τετραρχίαι) njihove dežele spravil pod svojo oblast ter kot rim. zaveznik od Pompeja dobil kraljevski naslov. L. 25 je Avgust iz dežele naredil rim. pokrajino: CI. EP., PLIN., T. Sg. Galata -ae, m Galačan: CL. – Od tod

1. subst. Galatia -ae, f (ἡ Γαλατία) Galácija
a) bivališče Galačanov (lat. imenovana tudi Gallograecia): PLIN., T., SIL., STAT., IUST.
b) trdnjava med Kapuo in Kavdijem: L.

2. adj. Galaticus 3 galačanski: COL., PLIN., PALL., rubor TERT. škrlaten.

3. glag. galaticor -ārī posnemati Galačane, tj. židovske šege mešati s krščanskimi: TERT.

Galērius 3 (galērus) Galérij(ev), ime rim. rodu, poseb. 1. Galerius Trachalus Galerij Trahal, govornik za časa ces. Otona: Q., T.

2. Galerius Maximiānus Gal. Maksimijan, rim. cesar 305–311 po Kr.: EUTR.

3. Galeria Fundāna Galerija Fundana, Vitelijeva soproga: SUET. – Kot adj. Galeria (sc. tribus) L. – Od tod adoptivno ime Galēriānus, npr. Calpurnius Galer. Kalpurnij Galerijan: T.

Opomba: Pri PRUD. najdemo Gălērius in Gālĕrĭus.

gallīna -ae, f (gallus) kokoš, kura, puta: CA., COL., PETR., MART., SUET. idr. anitum ova gallinis saepe supponimus CI., villa abundat ... gallinā (kolekt. = gallinis) CI., gallinae Africanae VARR., COL. pegatke, gallina Numidica COL. pegatka; kot čudežno znamenje: gallina cecinit (je zakokodakala) TER.; šalj.: an ... habent quas gallinae manus? nam has (litteras = „kavke“) quidem gallina scripsit PL.; kot ljubkovalna beseda: dic igitur me ... gallinam PL. putka; preg.: tu gallinae filius albae IUV. = srečnež; kot krajevno ime: Ad gallinas (ad Gallinas): PLIN., SUET. Pri kokoših (selski dvorec pri Rimu); kot nom. propr. Gallīna -ae, m Galina, ime gledališkega igralca: H.

gallīnāceus (gallīnācius) 3 (gallina) kokošji, kurji: CELS. gallus gallinaceus PL., LUC. FR., CI. idr. ali samo gallinaceus COL., PLIN., SUET., VOP. domači petelin, ova VARR., pullus KOM., VARR., L. pišče, mares COL. petelini, salacitas COL. petelinja, fimus PLIN. kokošjak, kurjak, lac PLIN. (gl. lac); metaf.(bot.) kot rastlinsko ime pedes gallinacii PLIN. petelinček, rosnica (Fumaria bulbosa, LINN.).

Gallius 3 (Gallī¹)

1. galski: mulieres S. AP. NON. (po drugih Gallae).

2. Galij(ev), ime rim. rodu: CI., Q. Gallius SUET. Kvint Galij, ki ga je dal usmrtiti Avgust, M. Gall. SUET. Mark Galij, senator.

Gallōnius 3 Galónij(ev), ime rim. plebejskega rodu; poseb. znana sta

1. P. Gall. Publij Galonij, bogat razkošnež v času Grakhov, ki je prvi spravil jesetra (kečigo) na rim. mizo: CI., C., H.

2. C. Gall. Gaj Gal., pompejevec, l. 49 poveljnik v Gadah: C.

Gāvius 3 Gávij(ev), ime rim. rodu, poseb.

1. P. Gavius Publij Gavij, rim. državljan, ki ga je dal Ver (Verres) bičati in križati: CI.

2. Gav. Bassus Gav. Bas, rim. slovničar v času ces. Trajana: GELL., MACR., LACT. – Od tod adj. Gāviānus 3 Gavijev: crux LACT. Gavijev križ (gl. Gavius 3, 1.)