Franja

Aleuās -ae, m (Ἀλευάς) Aleva, gr. moško ime.

1. Heraklejev potomec, tiran v Larisi: Larissaeus Al. O., sanguis Aleuae O. = Tesalec Skopa (Scopas).

2. neki bronar: Plin.

Ālēus 3, gl. Ēlis.

ālēx, gl. allēc.

Alexander -drī, m (Ἀλέξανδρος) Aleksander, gr. moško ime. Posebno znani so:

1. Priamov sin Paris, ki so mu baje dali to ime kot častni priimek, ker je branil pred roparji (ἀλέξανδρος = „ki brani može“) in ščitil pastirje: Ci. idr.; kot naslov Enijeve igre: Varr.

2. ferski tiran od l. 370 do 357, umorila ga je žena Teba: Ci., N.

3. Aleksander I., mološki kralj v Epiru, brat Olimpiade, žene mak. kralja Filipa, matere Aleksandra Vel. Ko se je bojeval v Italiji, je bil l. 326 poražen pri Pandoziji, kjer je po izdaji Lukancev v reki Aherontu tudi umrl: L., Iust.

4. Aleksander III. (Magnus Veliki), sin mak. kralja Filipa II., roj. l. 356, umrl l. 323, mak. kralj od l. 336: Ci., N., L. idr., urbs Alexandri O. = Alexandria (Magna). Po Aleksandru Vel., ki jih je ustanovil, se je imenovalo več mest Alexandrīa, star. Alexandrēa -ae, f (Ἀλεξάνδρεια) Aleksandrija, Aleksandreja, poseb.:
a) Al. Trōas Trojanska Aleksandrija na trojanski obali: Ci., L., Plin.
b) Alexandria (Magna Velika Aleksandrija) v Egiptu ob izlivu najzahodnejšega Nilovega rokava, ustanovljena l. 332 (še zdaj Aleksandrija): Varr., Ci., C., N., H., Cu. idr.
c) Alexandria ad Caucasum Aleksandrija ob Kavkazu (med Adriano, Indijo in Baktrijo): Cu., Plin.
č) Aleksandrija v sirski Pieriji med Isom in Antiohijo: Plin.
d) Al. Ariōn (= Aleksandrija v deželi Arijev) Arijska Aleksandrija ob reki Ariju: Plin., Amm.
e) Aleksandrija v Arahoziji, imenovana tudi Alexandropolis (Plin.) Aleksandropol: Amm.
f) Aleksandrija ob stoku rek Acezina (Acesines) in Inda (Indus): Cu.
g) Al. ultima (Ἀλ. ἐσχάτη) Najskrajnejša Aleksandrija ob Jaksartu v Sogdijani, najskrajnejša mestna naselbina, ki jo je ustanovil Aleksander Vel.: Cu., Plin., Amm. Od tod adj. Alexandrēus 3 (Ἀλεξάνδρειος) aleksandrijski, aleksandrinski, iz (egipt.) Aleksandrije: Ci. ep. Alexandriānus 3 Aleksandrov: purpura, ficus Lamp. Alexandrīnus 3
a) Aleksandrov = Aleksandra Severa, rim. cesarja: basilica, opus Lamp., sagittarii Lamp. Aleksandru vdani.
b) aleksandrijski, α) = iz Trojske Aleksandrije: laurus Plin. β) = iz egipt. Aleksandrije: rex Ci. egipt. kralj (Ptolemaeus Auletes), testes Ci., legati Ci., L., bellum Ci. ep. Cezarjeva vojna v Egiptu po farzalski bitki, vita et licentia C. razuzdano življenje (kakršno je bilo v egipt. Aleksandriji običajno), pueri Petr. ali deliciae Q. aleksandrijski ali egipč. sužnji, torej črni sužnji, ki so služili rim. nečimrnosti, panis Plin., navis Sen. ph., Suet. ladja egipč. trgovskega brodovja, ki ga je ustanovil ces. Avgust, marmora Sen. ph., columbae, cucurbitae Col., sinapi Plin.; subst. Alexandrīnus -ī, m Aleksandrijec: Aug., nav. pl. Alexandrīnī -ōrum, m Aleksandrijci, preb. egipt. Aleksandrije: Ci., C. idr.

Alexandropolis -is, f, gl. Alexander.

Alexās -ae, m (Ἀλεξᾶς, skrajšano iz Ἀλέξανδρος) Aleksa, Heraklejan: Ci.

Alexicacus -ī, m (Ἀλεξίκακος) Aleksikak = Odvračevalec zlega, Herkulov priimek: Lact.

Alexīnus -ī, m (Ἀλεξῖνος) Aleksin, filozof megarske šole: Ci.

Alexiō -ōnis, m Aleksion, gr. suženjsko ime: Ci. ep.

alexipharmacon -ī, n (gr. ἀλεξιφάρμακον) protistrup (ki preprečuje zastrupitve): Plin.

Alexiroē -ēs, f (Ἀλεξι-ρόη) Aleksiroja, ime rečne Nimfe: O.

Alexis -idis, acc. Alexim in (pesn.) Alexin, voc. Alexi, abl. Alexī (Alexide) m (Ἄλεξις) Aleksid, ljubkovalno ime za Alexander,

1. suženj Azinija Poliona, Vergilijev ljubljenec: V., Pr., Alexin, quem dicunt Alexandrum: fuit servus Asinii Pollionis, quem Vergilius dilexit et dono accepit Serv.

2. Atikov osvobojenec: Ci. ep.

3. Aleksid iz Turija v Veliki Grčiji, Menandrov sorodnik, sodobnik Aleksandra Vel., eden najplodovitejših pesnikov srednje atiške komedije: Gell.

Alfēnus -ī, m Alfen, s popolnim imenom P. Alfenus Varus Publij Alfen Var, sprva čevljar v Kremoni, pozneje cenjen pravnik v Rimu, učenec slovečega pravnika Servija Sulpicija Rufa, consul suffectus ob Avgustu, pravoznanski pisatelj, slovit zaradi svoje klas. latinščine: H., Cat., Gell., Paul. (Dig.).

Alfius 3 (narečno = Albius) Alfij(ev), ime rim. rodu:

1. C. Alfius Flavus Gaj Alfij Flav, Ciceronov prijatelj: Ci.

2. sloviti oderuh v Rimu v Avgustovem času: Col., faenarator Alfius H.

alga -ae, f

1. morski mah, morska alga: V., O. idr., cras algā litus inutili tempestas sternet H.; od tod preg. (o lagodnih rečeh): vilior algā V., H.

2. met. morsko obrežje: algae inquisitores Iuv., nec quisquam adparet vacua mortalis in alga Cat., quem procul ex alga maestis Minois ocellis... prospicit Cat.

algēnsis -e (alga) ob morskem mahu živeč: Plin.

algeo -ēre, alsī prezebati, zmrzovati: sapiens si algebis, tremes Ci., puer sudavit et alsit H., algentis manum calfacere O., folia sunt magis algentia Plin. raje pomrzne, algentes togae Mart. obnošene, da v njih zebe, vestis algentibus deest Cypr.; pren.: probitas laudatur et alget Iuv. gine od mraza = nihče se ne meni zanjo; od tod adj. pt. pr. algēns -entis = algidus, mrzel (naspr. calidus): loca, potus Plin., pruinae Stat., sol Iuv.

algēscō -ere, alsi (incoh. glag. algēre) zazebe me, prezebsti, premraziti se: Ter.; pren. = omrzniti, ohladiti se: rabiem flammarum algescere cogit Prud.

Algidēnsis -e, gl. algidus.