Franja

Hermīnius -iī, m (sc. mōns) Hermiínijsko gorovje v jugovzhodni Luzitaniji (zdaj Serra da Estrêla na vzhodu Portugalske): Auct. b. Alx.

Hermionē -ēs, f (Ἑρμιόνη) Hermíona,

1. Menelajeva in Helenina hči, soproga Neoptolema, pozneje Oresta: Hyg., V., O., Mart. Lat. soobl. Hermiona -ae, f: Pr.

2. mesto v jugovzhodni Argolidi (zdaj Kastrí): L., Mel. Od tod adj.
a) Hermionicus 3 (Ἑρμιονικός) hermíonski: ager L.
b) Hermionēus 3 hermíonski: statio Ps.-V. (Cir.).

Hermisium -iī, n Hermízij, mesto v Skitiji: Mel., Plin.

Hermodōrus -ī, m (Ἑρμόδωρος) Hermodór,

1. plemič v Efezu: Ci., Plin.

2. slovit stavbenik, Salaminec: Ci., N. fr., Vitr.

Hermogenēs -is, m (Ἑρμογένης) Hermógen,

1. stavbenik iz Karije: Vitr.

2. grški zgodovinopisec iz Tarza: Suet.

3. M. Tigellius Hermogenes Mark Tigelij Hermogen, nečak Sarda Tigelija, izvrsten glasbenik. Kot estetik je grajal Horacija, ta pa ga je v svojih pesmih zasmehoval: H. — Od tod adj. Hermogeniānus 3 Hermogenov (= M. Tigelija Hermogena): equi Cod. Th.

Hermundūrī -ōrum, m Hermundúri, germansko pleme v Turingiji: Vell., Plin., T.

Hernicī -ōrum, m (iz sab. herna = saxum, Hernici torej = Skalarji, Gorjanci) Hêrniki, sabinsko pleme v goratem delu vzhodnega Lacija: Ci., L., Plin., Macr., P. F.; sg. (kolekt.) Hernicus -ī, m Hêrnik: Iuv. Kot adj. Hernicus 3 herniški: saxa V., Sil., ager L., terra O.

Hērō -ūs, acc. Hērō in (redko) Hērōn, f (Ἡρώ) Hêro, gen. Hêro,

1. lepa Afroditina svečenica v traškem Sestu, ljubica Leandra iz Abida, ki je vsako noč plaval k njej čez Helespont, dokler ni utonil; nato je Hero s stolpa, v katerem ga je vsakokrat čakala, skočila v morje: O., Serv. (z obl. ērō). Od tod adj. Hērōus 3 Herin: turres Lucan.

2. Danaida: Hyg.

Hērodotus -ī, m (Ἡρόδοτος) Heródot, grški zgodovinopisec, začetnik gr. zgodovinopisja, rojen okrog l. 484 v karijskem Halikarnasu, umrl okrog l. 424 v Turijih (Thurii) v južni Italiji; svojo zgodovino (v 9 knjigah) je začel pisati šele po več potovanjih: Ci., Vitr., Q.

hērōīnē -ēs, f (gr. ἡρωΐνη) junakinja, polboginja, herojinja: Pr., v pl. heroinae: Pr.

Hērophilus -ī, m (Ἡρόφιλος) Herófil, izvrstni grški zdravnik iz bitin(ij)skega Halkedona, živel za časa Aleksandra Velikega in prvih Ptolemajcev v Aleksandriji: Cels., Plin., Tert.

hērōus 3 (gr. ἡρῷος)

1. herojski, junaški: labores Stat.; kot subst. hērōum -ī, n
a) spomenik junaka ali odličnega moža: Plin.
b) bot. zlatoglav: Plin.

2. kot gram. t. t. junaški = epski: pes Ci., O. idr., stopica epskega verza (heksametra), daktil, versus Ci., O., Q. epski verz = heksameter, carmen Pr., Q.; subst. hērōus -ī, m (sc. versus) epski verz, — stih: lascivus in herois (= v Metamorfozah) quoque Ovidius Q., sevērus herois Mart., experire se heroo Plin. iun. v epskem stihu.

Hēsiodus -ī, m (Ἡσίοδος) Hezíod, ob Homerju najstarejši grški pesnik, roj. (okrog l. 850) v eolski Kimi (Cȳmē, Κύμη), odkoder se je preselil s svojim očetom v bojotsko Askro, zato imenovan Ascraeus (ὁ Ἁσκραῖος): Varr., Ci., O., Q. Spesnil je več didaktičnih epov; poseb.:
a) Ἐργα καὶ ἡμέραι (Opera et dies), nekaka „kmečka pratika“,
b) Θεογονία Rodovnik bogov.
c) Ἀσπὶς Ἡρακλέους (Scutum Herculis). — Od tod adj.

1. Hēsiodīus (-ēus) 3 (Ἡσιόδειος) Heziodov: Sid., illud Hesiodium Ci.

2. Hēsiodicus 3 Heziodov: carmen Serv.

Hesperū ceras: Mel., Plin. ali Hesperion ceras: Plin. (gr. Ἑσπέρου κέρας, Ἑσπέριον κέρας) Zahodni rog, rt v Afriki (zdaj Rt dobrega upanja).

Hesperus (-os) -ī, m (gr. ἕσπερος, sc. ἀστήρ, prim. lat. vesper) Hésper, zvezda večernica (lat. stella Veneris), v grški mitologiji sin Kefala in Avrore: Col., stella Lucifer (danica) interdiu, noctu Hesperus Varr. (prim.: stella Veneris, quae Φωσφόρος Graece, Lucifer Latine dicitur, cum antegreditur solem, cum subsequitur autem Ἕσπερος Ci.), tibi deserit Hesperus Oetam V., illam non … Aurora … cessantem vidit, non Hesperus O., Hesperos … fusco roscidus ibat equo O., dux noctis Hesperus Sen. tr. — Od tod adj.

1. Hesperius 3 (gr. ἑσπέριος) večeren = proti večeru ležeč, zahoden, osojen: axis (nebo) O., fretum O. zahodno morje, amnes O., Lucan., orbis O., Val. Fl., rex (= Hesperus ali Atlas) O.; v grškem pomenu (ker leži Italija Grkom na zahodu) je pogosto = italski: Hesperia terra V. = Italija, Hesperium Latium, litus V., fluctus Hesperii H. = Tirensko morje; v rimskem pomenu pa = zahodnoafriški: Aethiopes Plin., promunturium Hesp. Plin. (zdaj rt Bojador). Tako tudi subst. Hesperia -ae, f (sc. terra) Hesperija, Zahodna dežela, v grškem pomenu = Italija: est locus, Hesperiam Grai cognomine dicunt V., Vesevi Hesperiae letalis apex Val. Fl.; v rimskem pomenu = Hispanija ali Zahodna Afrika: qui nunc Hesperiā sospes ab ultimā (redit) H., Hesperia je tudi mesto v kirenski pokrajini: Mel.

2. Hesperis -idis, f (Ἑσπερίς) večerna, zahodna: aquae V. = italsko vodovje; kot subst. = bot. rastlina nočníca (ki zvečer močneje diši kot podnevi): Plin.; pl. Hesperidēs -um, acc. -idas, f (Ἑσπερίδες sc. νύμφαι) Hesperide, hčere Hespera ali Ereba in boginje Noči (Nox), po drugih Atlanta in Hesperide (Hesperis), po številu 3, 4 ali celo 7; bivale so na otoku v Okeanu onstran Atlanta ob skrajnem zahodnem zemeljskem robu; tam so v krasnem vrtu skupaj z nikdar spečim stoglavim zmajem Ladonom čuvale drevo z zlatimi jabolki (= pomarančami): Ci., O., Serv., Hesperidum draco Varr., Hesperidum māla V. ali poma Hesperidum Stat., sacerdos, Hesperidum templi custos V., Hesperidum hortus Lucan., Hesperidum insulae Mel., Plin.

hesternus 3 (gl. herī) včerajšnji: reliquiae Pl., ius Ter., dies Ci., Cat., contio, disputatio, potio Ci., convivium L., ignes O., ignis in hesterno stipite parvus erat O. v včeraj žganem lesu, hesterna iacet coma O. z včerajšnjo pričesko, panis Cels. en dan star, corolla, crines Pr., Quirites Pers. jari kviriti (= šele pred kratkim osvobojeni sužnji), cena Plin. iun., merum Iust. včeraj pito; adv. hesternō včeraj: Sis. ap. Char., Ci., Aus., Cass.; pl. subst. hesterna -ōrum, n včerajšnji dogodki: hesternorum immemores Q.

hetaeria -ae, f (gr. ἑταιρία) društvo, poseb. v verske namene, bratovščina, tajna zveza: Plin. iun., Traianus ap. Plin. iun.

heterocliton -ī, n (gr. ἑτερόκλιτον) heteroklitna —, raznosklonska beseda, gram. t. t. = beseda, ki se v nekaterih sklonih nepravilno pregiba, npr. iūgerum -ī, gen. pl. iūgerum, dat. in abl. pl. iūgeribus, poēma -atis, gen. pl. poēmatum in poēmatōrum, dat. in abl. pl. poēmatibus in poēmatis: Char., Prisc. (prim.: ἑτερόκλιτα, id est diversiclinia Prisc.).

heterocrānia -ae, f (gr. ἑτεροκρανία) enostranski glavobol: Marc.; v pl. = vrste enostranskega glavobola: Plin.

hexapylon -ī, n (gr. ἑξάπυλον) šesteroobočna vrata (tj. vrata s šesterimi prehodi) v Sirakuzah: L.