Franja

Zadetki iskanja

  • āleātor -ōris, m (ālea) kockar, igralec na srečo (ki živi od igre; te vrste ljudje so bili večinoma zloglasni prekanjenci, ki so jih zato v Ciceronovi dobi imeli za brezčastne, od tod aleator pogosto psovka sleparjem): Pl., Q. idr., cavet mimis, aleatoribus, lenonibus Ci., in his gregibus omnes aleatores,... omnes impuri impudicique versantur Ci.
  • āleātōrius 3 (āleātor) ki spada h kockanju ali k igralcu na srečo, igralski, igrski: Augustus ap. Suet., Gell., Sid., P. F., damna Ci. izgube pri igri.
  • ālēc, gl. allēc.
  • Ālēctō (Āllēctō) nom. in acc., f (Ἀλ[λ] ῃκτοῦς) Alekto (gen. -te), ena izmed treh Furij: V.
  • alectoria (sc. gemma) -ae, f (ἀλέκτωρ petelin) alektorija, „petelinovec“, dragulj, baje v želodcu domačega petelina: Plin.
  • alectoros lophos (alectorolophos) -ī, f (gr. ἀλέκτορος λόφος) bot. planinski petelinji greben, čisto lat. crista (galli): Plin.
  • ālēcula, gl. allēcula.
  • Alēïī campī, pesn. Alēia arva O. (Ἀλήϊον πεδίον) Alejska poljana, žitorodna ravnina v Kilikiji med rekama Piramom in Sarom: Plin. Ljud. etim. je to ime izvajala iz ἄλη „blodišče“, ker je baje Belerofont tam blodil, ko ga je zadela in oslepila Jupitrova strela: qui (Bellerophon) in campis maerens errabat Aleis (skrč. iz Alēiis) Ci. poet. (Tusc. III, 26, 63).
  • Alemann..., gl. Alamann...
  • Alēmōn -onis, m (Ἀλήμων Hom. „klatež“, „potepuh“) Alemon, Miscelov (Myscelos) oče, ustanovitelja krotonskega mesta: O. Od tod patronim Alēmonidēs -ae, m (Ἀλημονίδης) Alemonov potomec (= Myscelos): O.
  • Alemōna (Alimōna) -ae, f (alere) Alemona (Alimona), rim. boginja zaščitnica in rednica nežnega telesnega ploda: Tert.
  • āleō -ōnis, m (ālea) = āleātor, strasten igralec na srečo, igrač: Naev. ap. P. F., Cat., Aleones kot naslov neke gledališke igre: Pomp. ap. Non., Tert.
  • āles -itis (āla in it od glag. ire; ales torej = „krilohodec“)

    I. kot adj.

    1. krilat: ales avis Ci. (Arat.) o ozvezdju, angues alites Pac. ap. Ci., illo Pacuviano invehens alitum anguium curru Ci., ales serpens H., al. currus Sen. tr. voz, ki ga vlečejo krilati zmaji, deus ales (= Mercurius) O., Stat., al. Auster (kot bog vetra) V., al. Aëllo O., al. Pegasus H. = equus ales O., puer ales H. krilati deček = Amor, Fama ales Ci.

    2. pesn. pren. hiter, uren, bežen: passu volat alite virgo O., alite plantā Sil., ales plumbum Sil., al. imago Sil. bežna sanjska podoba, arundo (puščica) Prud., velocitas Amm. zelo velika, silna.

    II. kot subst. āles -itis, f, le pri pesnikih tudi m

    1. (velika) ptica, ptič (ponavadi le pesn. in v poklas. prozi): Varr., Lucr., Mart., Iovis ales V., O. orel, al. Iunonia O. pav, Palladis al. O. sova, nec Tityi iecur relinquit ales H. jastreb, Phoebēius al. O. krokar, Daulias al. O. slavec, al. sacer V. = ἱέραξ, kragulj (preroška ptica), Chaonis al. O. ali al. exterrita V. ali al. Cythereïa Sil. golob, Phasidis al. Stat. fazan, al. imitatrix O. papiga, cristatus al. ali lucis praenuntius ales O. petelin, vasta al. Cl. noj, Caystrius al. O. ali canorus albus al. H. labod pevec, prim.: album mutor in alitem H., od tod pren.: Varius Maeonii carminis ales H. pevec s Homerjevim poletom; alites matutinae Pr., alites villaticae Plin. prihišna perjad, cuculus ales temporaria Plin. ptica selivka.

    2. (v avgurskem jeziku) preroška ptica (alites so naznanjale prihodnost z letom, oscines s svojim petjem): L. idr., huc tum illuc volent alites, tum a dextra tum a sinistra parte canant oscines Ci., aves quaedam et alites et oscines, ut nostri augures appellant, rerum augurandarum causā esse natas putamus Ci.; od tod

    3. met. (preroško) znamenje, predznamenje: bonā ali secundā alite H., Cat., malā ali lugubri alite H., potiore alite H.

    4. (o krilatih božanstvih in drugih mitoloških bitjih) krilatec: Tegeaticus al. ali impiger al. Stat. ali Cyllenius al. Cl. = Mercurius, aureus al. Stat. = Perseus.

    Opomba: Abl. sg. adj. -e, pesn. -ī, abl. sg. subst. -e, gen. pl. alitum, pesn. v raztegnjeni, po u-jevski sklanjatvi narejeni obliki ālituum: V., Lucr., Stat.; neutr. pl. ni.
  • Alēsa, gl. Halēsa.
  • alēscō -ere (iz *alēre, to pa iz alĕre, prim.: pendēre: pendĕre) narasti, rasti, večati se, dvigati se: Varr., Lucr., Non.
  • Alesia -ae, f (Ἀλεσία) Alezija, utrjeno mandubijsko mesto v Lugdunski Galiji (v srednjem veku St. Reine d'Alise, od 9. st. v razvalinah, zdaj vasica severno od Autuna): C., Vell., Plin., Fl.
  • Alēsus, gl. Halēsus.
  • Alētēs -ae, m (ἀλήτης „blodnik“) Alet,

    1. Enejev tovariš: V.

    2. Egistov sin: Hyg.
  • Aletrium (Alatrium) -iī, n Aletrij (Alatrij), herniško mesto blizu Anagnije: Pl. (z gr. pisavo Ἀλάτριον). Od tod adj. Aletrīnās -ātis aletrijski: municipium Ci.; subst. pl. Aletrīnātēs -ium, m Aletrijci, preb. Aletrija: Ci., Plin.
  • aletūdō -inis, f (*alēre iz alĕre; prim. alēscō) tolstost, debelost: Ca. ap. P. F.
Število zadetkov: 10000